Letos naj bi porabili manj energije kot lani

Vlada je na včerajšnji seji sprejela Energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2015, iz katere izhaja vrsta zanimivih podatkov. Tako naj bi letos v Sloveniji porabili 195,7 PJ oziroma za 0,4 odstotka manj energije kot lani. Tudi letos naj bi sicer največ energije porabili v prometu, in sicer 77 PJ (39,8-odstotni delež), sledijo gospodinjstva z 49,9 PJ (25,8-odstotni delež), na tretjem mestu pa so predelovalne dejavnosti in gradbeništvo oziroma industrija z 45,4 PJ (23,5-odstotni delež).
V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 47,3-odstotnim deležem, sledijo električna energija (22,9 odstotka), obnovljivi viri energije (14,3 odstotka), zemeljski plin (9,7 odstotka), toplota (3,9 odstotka), trdna goriva (odstotek) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,9 odstotka). Energetska uvozna odvisnost naj bi v letu 2015 znašla dobrih 48 odstotkov.
Po ocenah iz elektroenergetske bilance naj bi letos iz domačih elektrarn uspeli zagotoviti dobrih 15 TWh električne energije, kar naj bi bilo za 13,4 odstotka manj kot lani, Končna poraba električne energije pa naj bi dosegla nekaj več kot 12,4 TWh električne energije oziroma za 0,1 odstotka več kot lani. Od tega naj bi največ elektrike porabila industrija, in sicer dobrih 5,5 TWh, sledijo gospodinjstva z skoraj 3,3 TWh in s podobnim deležem ostala poraba, 143 GWh pa naj bi porabili tudi v prometu.

Za izvajanje podporne sheme prihodnje leto 163 milijonov evrov

Za izvajanje podporne sheme bodo na podlagi določb 377. člena Energetskega zakona v letu 2016 zagotovljena sredstva v višini 163 milijonov evrov, kar zadošča za izvajanje podporne sheme za upravičence, ki so že v podporni shemi in omogoča tudi izvedbo javnega poziva Agencije za energijo in odobritev novih vstopov proizvodnih naprav v podporno shemo v višini 10 milijonov evrov. Kot je znano, je tovrstni razpis zaradi pomanjkanja sredstev lani odpadel, letos pa naj bi razpoložljiva sredstva za leto 2016 razdelili med posamezne projekte po naslednjem ključu:
- 10 odstotkov za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči,
- 30 odstotkov za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči,
- 10 odstotkov za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50 kW nazivne moči,
- 30 odstoitkov za obnovljene SPTE proizvodne naprave, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja in,
- 20 odstotkov za vse druge OVE in SPTE tehnologije in proizvodne naprave in projekte, ki niso uspeli v odpiranjih v prvem krogu po točkah 1 do 4.

Oskrba z energijo iz obnovljivih virov energije (brez hidro energije) naj bi v letu 2015 znašala   31801 TJ, kar bo 3,6 odstotka več kot leta 2014. Delež obnovljivih virov v skupni rabi bruto končne energije pa naj bi ob nadaljevanju trenda zmanjševanja končne porabe v letu 2015 dosegel 23 odstotkov, kar je za 1,8 odstotne točke nad načrtovanim letnim ciljem iz AN-OVE in  »le« še dve odstotni točki manj od končnega cilja za leto 2020. (bj)