Letos zgodovinski Svetovni dan Zemlje

Podpis je rezultat decembrskega Podnebnega vrha v Parizu, na katerem je bil sprejet nov zavezujoč globalni sporazum o podnebnih spremembah. Ta zastavlja ambiciozen, a nujen načrt na poti v trajnosten razvoj in nizkoogljično družbo. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč, uravnotežen in pošten dokument. Prvič v zgodovini vključuje vse države pogodbenice Konvencije o spremembi podnebja (195), vse toplogredne pline in praktično vse sektorje. Pariški sporazum je ambiciozen, saj vsebuje dolgoročen cilj omejitve globalnega povečanja temperature pod 2 stopinji Celzija in aktivna prizadevanja za omejitev pod 1,5 stopinje Celzija. Neto ničelni izpusti toplogrednih plinov naj bi bili doseženi v drugi polovici tega stoletja, ko naj bi opustili rabo fosilnih goriv in energijo pridobivali iz obnovljivih virov energije. Prav tako pa je dogovor tudi pošten, saj vsebuje določila glede pomoči za najbolj ranljive in najmanj razvite države sveta s ciljem mobilizacije 100 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2020 s strani razvitih držav.

Evropska komisija namerava Svetu EU še pred poletjem predlagati, da v imenu Evropske unije ratificira Pariški sporazum. Sporazum pa bo začel veljati 30 dni zatem, ko ga ratificira najmanj 55 držav, ki skupaj ustvarijo vsaj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.