Lokalni energetski koncepti morajo biti del nacionalne strategije

V organizaciji Borzena je včeraj potekala konferenca Trajnostna energija lokalno, ki se jo je udeležilo okrog 150 predstavnikov lokalnih skupnosti, lokalnih energetskih agencij, državnih organov in zainteresiranih organizacij. Predstavitve sta popestrila tudi dr. Štefan Merkač in Gabriel Hribar iz sosednje avstrijske Železne Kaple, ki se ponaša z zavidljivimi rezultati pri prehodu na energetsko samooskrbo. Razpravljalci so v predstavitvah iskali predvsem odgovore na nekaj ključnih izzivov pred katerimi se je  znašla  lokalna  trajnostna  energetika, in sicer, kako dosegati največje energetske prihranke, izpolniti okoljske cilje, zagotoviti potrebna finančna sredstva in se uspešno vključevati tudi v evropske projekte. 

Mehanizmi za dodelitev sredtev naj bi bili znani do konca leta

Uvodoma je udeležence pozdravil državni sekretar za energetiko mag. Klemen Potisek, ki je poudaril, da imajo energetski ukrepi na lokalni ravni izjemen pomen, saj v praksi udejanjajo politične cilje na  nacionalni  oziroma evropski  ravni. Pri tem prihaja do pobud za povezovanje občin, pri čemer se je pokazalo, da so občine, ki sodelujejo z lokalnimi energetskimi agencijami, uspešnejše pri izvajanju  svojih energetskih konceptov ter učinkovitejše pri pridobivanju novih projektov in finančnih sredstev zanje. »Trajnostno ravnanje z energijo je temeljno izhodišče energetskega koncepta Slovenije. Pri tem gre za pogled in konsenz neke družbe glede njene energetske prihodnosti, virov, ki jih bomo uporabljali in glede ravnanja s temi viri. Vse te odločitve imajo v končni fazi vpliv na druge panoge, na delovna mesta in stroške delovanja družbe. Ob tem se bo pomemben del nacionalnih ciljev izvajal na lokalni ravni, zato je ključnega pomena, da so lokalni energetski koncepti usklajeni ne le med seboj, ampak tudi s cilji na državni ravni », je dejal mag. Potisek in dodal, da ima med ukrepi ministrstva na področju trajnostne oskrbe ključno mesto učinkovitejša raba energije. Po njegovem prepričanju je ravno učinkovita raba lahko gibalo prihodnjega gospodarskega razvoja. V skladu z evropsko zakonodajo naj bi namreč vsako leto prenovili najmanj 3 odstotke površin stavb javnega sektorja, za kar naj bi po izračunih ministrstva potrebovali 50 milijonov evrov na leto, na ta račun pa naj bi generirali tudi 1200 novih delovnih mest. V okviru nove finančen perspektive za obdobje 2014 do 2020 je po besedah sekretarja mag. Potiseka namenjeno za energetiko 234 milijonov evrov, od tega 186 milijonov za ukrepe učinkovite rabe, 24 milijonov za OVE in 24 milijonov za razvoj pametnih omrežij. Merila po kakšnem ključu naj bi se ta sredstva delila oziroma ustrezne finančne mehanizme še oblikujejo, ali bo to sklad z različnimi namenskimi podskladi ali kaj drugega, pa se še niso odločili. Mag. Potisek je ob tem izpostavil še primere nekaterih najboljših praks slovenskih občin, kot so Šentrupert, Šempeter Vrtojba, Slovenske Konjice in Ljutomer, ki so se v zadnjem času z uspešnimi projekti in evropskimi nagradami še posebej izkazali in poudaril, da gre s takšno prakso nadaljevati tudi v prihodnje.

EKO sklad ostaja pomembna finančna podporna točka

V nadaljevanju je bilo slišati, da se lahko občine pri izvedbi projektov pomagajo tudi z razpisi, ki potekajo preko EKO sklada. Ta je letos razpisal ugodna posojila v višini 8 milijonov evrov za občine in 10 milijonov evrov za pravne osebe, ki se bosta predvidoma zaključila aprila prihodnje leto. Sredstva so prednostno namenjena za projekte, ki se nanašajo na emisije toplogrednih plinov, vse druge emisije, gospodarjenje z odpadki, varstvo voda, urejanje odpadnih voda in nove tehnologije v industriji. Nekaj sredstev je tudi še na voljo za nakup električnih vozil, v pripravi pa je tudi razpis za nakup avtobusov v degradiranih območjih. Prihodnje leto naj bi sredstva sklada bila prednostno namenjena gradnji novih skoraj nič energijskih stavb in gospodarskim družbam za izvedbo ukrepov povečanja učinkovitosti izrabe energije.

Z energetskim pogodbeništvom do uspešne izvedbe projektov

Po besedah Rajka Lebana iz Goriške lokalne energetske agencije, ki je že uspešno sodelovala pri vrsti zanimivih sanacijskih projektih na Goriškem,bodo projekti energetskega pogodbeništva eden ključnih finančnih  instrumentov energetske sanacije stavb in ukrepov  učinkovite rabe energije v prihodnje. Izkušnje namreč kažejo, da se preko pogodbeništva v večji meri v ukrepe učinkovite rabe energije vključi zasebni kapital, povečajo se vložena javna sredstva ter dosežejo večji prihranki energije. Je pa kot ključen element za izpeljavo projektov omenil ustrezen posnetek obstoječega stanja, saj je le na osnovi podatkov in podrobne analize možnih ukrepov mogoče zagotoviti uspešnost tovrstnih projektov. Podobnega menja je bil tudi mag. Jure Vetršek iz Univerze v Ljubljani, ki je izpostavil, da so na ravni univerze ugotovili, da je mogoče z dobrim poznavanjem sistemov in izobraževanjem tehničnega osebja po celotni oskrbovalni verigi veliko doseči že na obstoječih sistemih. Ob tem je spomnil na nujnost celovite energetske prenove, ki ne zajema le ovojev stavb, temveč tudi ukrepe glede zagotovitev ustreznega prezračevanja, ogrevanja, hlajenja in oskrbe s toplo vodo.
Kako je z malo denarja z ambicioznim delovanjem mogoče veliko narediti in se zavihteti na 6. mesto izmed več kot 1.300 sodelujočih evropskih občin v projektu E5 ter prejeti zlato nagrado European energy award, je s praktičnimi primeri izpostavil Gabriel Hribar, podžupan avstrijske Železne Kaple. Kot je povedal, jim je z različnimi ukrepi uspelo zmanjšati porabo električne energije iz 780.000 kWh na 490.000 kWh in zgodbo zasukati v smeri uporabe trajnostne energije (daljinsko ogrevanje, nakup električnih koles, sanacija prečiščevalne naprave, cestne razsvetljave, carshering, odprtje trgovine z lokalnimi izdelki, projekt sanacije streh stavb socialnih stanovanj z namestitvijo sončnih elektrarn ob soudeležbi občanov, vzpostavitev skupnega šolskega centra). Dr. Štefan Merkač pa je podrobneje predstavil vseevropski program za odličnost občin E5, ki ima pet ključnih ciljev – povečanje ozaveščenosti prebivalcev za zaščito okolja in podnebja, predstavitev možnosti za izrabo OVE, povečanje učinkovite rabe energije, znižanje porabe energije in s tem posredno znižanje izdatkov.
V omenjenem evropskem programu sodeluje že 43 avstrijskih občin, pri čemer so poglavitne koristi možnost primerjave z drugimi in izmenjava izkušenj. V tej luči je pozval tudi k večjemu regionalnemu oziroma meddržavnemu sodelovanju, saj njihove izkušnje kažejo, da v takšnem sistemu občine dobro in hitreje napredujejo.

Izvedbo in rezultate izvedenih ukrepov je treba strokovno spremljati

Sklepne ugotovitve omizja, na katerem so sodelovali mag. Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi, dr.Vesna Krmelj, ENERGAP, Mojca Kert, Petrol Energetika, mag.Tilen Smolnikar, Ministrstvo za infrastrukturo in drugih udeležencev so bile, da sama investicija v energetsko učinkovitost in uvedba obnovljivih virov energije še ne zagotavlja uspešnosti projekta, temveč je ključno nadaljnje strokovno učinkovito upravljanje in spremljanje projekta. Zato vse bolj pomembna postaja tudi strokovna podpora lokalnih energetskih agencij in sodelovanje med občinami. Kot so še izpostavili, je s tovrstnimi  energetskimi  projekti  mogoče doseči številne druge multidisciplinarne učinke: od gospodarskih, socialnih do turistično razvojnih in kmetijskih. 
V tem smislu jih lahko podpre tudi osrednja informacijska točka, ki jo je predstavil Borut Rajer iz  Borzena, portal Trajnostna energija, ki s strokovnimi informacijami o OVE in URE in navezavo na druge vire informacij ter primere dobrih praks, med drugim pomembno prispeva k uspešnim  trajnostnim projektom na lokalni ravni. 
Brane Janjić