Mag. Andrej Vizjak novi minister za okolje in prostor

Najprej se je zahvalil za korektno primopredajo in sodelovanje že pred tem. Poudaril je, da si je zadal tri ključne prioritete: reševanje aktualnih problemov s kopičenjem odpadne embalaže, komunalnega blata in ostalih odpadkov, zavzemanje za poenostavitev in skrajšanje postopkov pridobivanja dovoljenj, ki so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, ter izvedba ključnih nacionalnih projektov, podprtih z državnimi načrti.

Prejšnji minister Simon Zajc je izpostavil, da je novemu ministru predstavil glavne izzive, s katerimi se je na srečal on in jih novi minister tudi že dobro pozna.

Mag. Vizjak je bil v času prve vlade Janeza Janše (2004-2008) že minister za gospodarstvo, v času druge Janševe vlade pa minister za delo, družino in socialne zadeve. V letih od 2008 do 2011 in v letih od 2012 do 2014 je bil poslanec. Leta 2014 se je zaposlil v družbi Hidroelektrarne na srednji Savi (HESS), kjer je prevzel vodenje službe za investicije in razvoj. Od leta 2015 naprej je tudi direktor podjetja Partner, ki je v 100-odstotni lasti HESS in se ukvarja z zaključnimi gradbenimi deli.

Nujna je samooskrba, tudi na področju električne energije

Že med svojo predstavitvijo na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor je poudaril je bilo njegovo delo zadnjih pet let tesno povezano z resorjem ministrstva, ki ga prevzema. Povedal je, da je zagovornik samooskrbe, zlasti na strateških področjih, kot sta vodooskrba in električna energija. Pri slednji je izpostavil, da njena poraba narašča, in to kljub vsem prizadevanjem za učinkovito rabo in varčevanje, poleg tega so enormne količine energije predpogoj za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Med drugim je poudaril, da je treba odgovoriti na vprašanje, s čim bomo nadomestili šesti blok Termoelektrane Šoštanj (Teš 6). Ob tem je dodal, da se mu zdi smešno, da bi preprečili delovanje Teša (posledično tudi Premogovnika Velenje), hkrati pa uvažali energijo s Poljske, ki tudi kuri premog.

V zvezi s hidroelektrarnami na Muri in gradnjo novega bloka Nuklearne elektrarne Krško ocenjuje, da je treba nadaljevati vsaj s pripravo strokovnih podlag, da se ugotovi njihova sprejemljivost za naravo in šele potem odloči.

Vizjak je zagovornik čimprejšnje izgradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Obžaluje, da ni bilo mogoče doseči dogovora s Hrvaško glede skupnega odlagališča. Po njegovem mnenju bi lahko sosednjo državo spodbudili, da hitreje reši problematiko izbora lokacije za lastno odlagališče, najbolj racionalno pa bi bilo doseči meddržavni dogovor.

Kritičen je do NEPN, saj ocenjuje, da je nastal v "ljubljanski vati" akademikov, ki nimajo veliko opravka z realnim življenjem. Ob tem je navedel primer, da se načrtuje 1.350 MW instalirane moči novih sončnih elektrarn (danes jih imamo približno 250 MW) in se spraševal, kje in kako bo ta električna energija dostopna pozimi in ponoči, saj nimamo hranilnikov energije.

»Predlagam nadaljevanje postopkov umeščanja večnamenskih objektov na slovenskih rekah, ki bodo imeli poleg hidroenergije funkcijo tudi v smislu protipoplavne zaščite in varnosti, namakanja, zadrževanja voda, razvoj turizma in kmetijstva.«

Izpostavil je, da je treba spodbujati e-mobilnost, pri čemer ga čudi, da je v davku na motorna vozila predlog obdavčitve električnih vozil.

Kritičen do nevladnikov, ki blokirajo postopke

O nevladnih organizacijah je rekel, da ni nič narobe, če povedo svoje pripombe in se upošteva tiste, ki so argumentirane, kritičen pa je bil do društev, nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, ki blokirajo zlasti postopke, ki so v državnem interesu in za katerimi stoji državni prostorski načrt.

»Skupina treh ljudi v gostilni, ki organizira zbor članov, ne more imeti statusa, da deluje v javnem interesu. V javnem interesu lahko deluje skupina ljudi, strokovnjakov, ki zastopa širši pogled. Nimam nobenega problema, da se ustanavljajo društva s tremi člani, problem je v tem, da to ni javni interes.«