Mariborčani v Podravju načrtujejo precejšnje naložbe
Kot pravijo v Elektru Maribor, se poraba električne energije na širšem območju Ptuja že nekaj zadnjih let povečuje in v daljšem časovnem obdobju od leta 2005 do 2017 izkazuje nadpovprečno letno stopnjo rasti porabe med vsemi območnimi enotami Elektra Maribor, in sicer 1,8-odstotno (na celotnem območju Elektra Maribor je ta v omenjenem obdobju bila 1,5-odstotna). Povedano drugače, na območju Ptuja je povpraševanje po električni energiji nenehno raslo vse do leta 2008, nato je raba v letu 2009 nekoliko padla, a že leto pozneje presegla vrednost iz leta 2008. Od leta 2011 do 2014 je distribuirana energija nihala, medtem ko v obdobju zadnjih treh let raste in je lani dosegla celo rekordno raven. Tako je bil odjem gospodinjskih odjemalcev na oskrbnem območju Območne enote Ptuj v letu 2017 za 2,2 odstotka večji kot v letu 2016, odjem na srednji napetosti za 6,1 odstotka večji ter odjem poslovnih odjemalcev na nizki napetosti za 1,8 odstotka večji kot v letu 2016.
V letu 2017 je bila tako na tem območju zabeležena povprečna 3,1-odstotna skupna rast odjema, kar je bilo za 0,5 odstotne točk več kot na celotnem območju Elektra Maribor, pri čemer rast rabe poslovnih uporabnikov na srednji in nizki napetosti kaže na opaznejšo rast gospodarske oziroma poslovne dejavnosti v tej regiji. Hkrati z večjim povpraševanjem po električni energiji, se na območju Ptuja povečuje tudi konična moč, ki je lani dosegla 62 MW in je bila največja doslej. Po besedah predsednika uprave Elektra Maribor mag. Borisa Soviča, je podatek o konični moči še posebej pomemben pri načrtovanju razvoja elektrodistribucijskega omrežja, ki mora biti dimenzionirano tudi glede na konično moč. In, če ta raste, se mora omrežje dodatno okrepiti. Zato ne preseneča podatek, da Elektro Maribor v zadnjih letih pospešeno vlaga v posodobitev in dograditev svojega omrežja in naprav.
Letos za naložbe največ v zadnjih desetih letih
Kot rečeno, Elektro Maribor pospešeno vlaga v povečanje robustnosti in digitalizacijo omrežja, letošnje naložbe v višini 30 milijonov evrov pa bodo najvišje po letu 2008. Na območju Območne enote Ptuj naj bi za te namene letos porabili 3,79 milijona evrov (lani 2,91 milijona evrov), razvojni načrt za naslednje desetletno obdobje od 2019 do leta 2028 pa na tem območju predvideva še za dobrih 30 milijonov evrov naložb. V okviru teh sredstev je v omenjenem obdobju predvideno 35,51 km novogradenj in 227,66 km rekonstrukcij srednjenapetostnih vodov ter 22,1 km novogradenj in 258,35 km rekonstrukcij nizkonapetostnih vodov, 47 novih transformatorskih postaj in rekonstrukcija 62 transformatorskih postaj (od tega 40 gradbenih obnov TP).
Letos naj bi največ sredstev na območju Ptuja sicer porabili za srednje in nizkonapetostne vode, skupno 2,5 milijona evrov, med večjimi naložbenimi projekti pa izpostavljajo naslednje. Dokončali so postavitev dveh transformatorskih postaj, katerih gradnja se je začela že lani, in sicer 20/0,4 kV TP Zavrč 3-Hrastovec in Krčevina-Vide Alič. Letos naj bi zgradili še osem novih transformatorskih postaj, in sicer 20/0,4 kV TP Hajdina 3, Rogoznica 1, Žabjak 3 in Nova vas-Cebek ter 0,95/0,4 kV TP, Dol pri Stopercah, Vildon, Koračice 2 in Gradišče-Jurgec. Vrednost izgradnje navedenih postaj znaša kar milijon evrov.
Poleg tega so na kritičnih odsekih, kjer 20 kV daljnovod Naraplje-Žetale poteka po obrobju gozdov, gole vodnike zamenjali z oplaščenimi vodniki. Na odseku daljnovoda med TP Naraplje-Šola in TP Naraplje-Poluce so vgradili 1.600 metrov univerzalnega kablovoda, ob zamenjavi vodnikov pa so zamenjali tudi obesno opremo ter nekatera neustrezna in dotrajana oporišča, s čimer so povečali obratovalno zanesljivost, saj je na teh odsekih daljnovoda pogosto prihajalo do izpadov napetosti. Strošek izvedbe teh investicijskih del znaša 164 tisoč evrov.
Zaradi potrebe po povečanju obratovalne zanesljivosti so univerzalne vodnike vgradili tudi na delu 20 kV daljnovodov Kicar 1 in Kicar 3 (1,5 km), Bodkovci (0,42 km) in Dravinjski vrh 1 (0,52 km). Skupna vrednost teh investicij je znašala več kot 180 tisoč evrov.
Ob vključitvi novih transformatorskih postaj so in še bodo rekonstruirali oziroma kablirali dotrajana nadzemna nizkonapetostna omrežja, s čimer se bodo izboljšale napetostne razmere in povečala zmogljivost in obratovalna zanesljivost omrežja. Tako so ob vključitvi 20/0, 4 kV TP Zavrč 3-Hrastovec, katere izgradnjo so začeli že v letu 2017, zgradili 1,6 km podzemnega kabelskega omrežja in pokablirali 0,4 km nadzemnega nizkonapetostnega omrežja. V novo TP so vključili del odjemalcev napajanih iz nizkonapetostnega omrežja TP Zavrč 1 in vse obstoječe odjemalce napajane iz tehnično neustrezne TP Hrastovec 6. Strošek vključitve nove TP v omrežje v letih 2017 in 2018 je znašal 95 tisoč evrov. Ob vključitvi omenjenih osem novih transformatorskih postaj pa bodo letos zgradili še več kot 3 km podzemnega in 5 km nadzemnega povezovalnega kabelskega omrežja.
Območna enota Ptuj sicer pokriva 22 občin na 798 km2 velikem območju. Oskrbuje 36.911 odjemalcev, kar predstavlja 17 odstotkov vseh odjemalcev Elektra Maribor, in ima več kot 3.400 km oziroma skoraj 21 odstotkov skupne dolžine elektrodistribucijskega omrežja Elektra Maribor.
1078