Ministri tokrat o modelu trga z električno energijo in vlogi regionalnih trgov

Zasedanje je potekalo v obliki dveh ločenih delavnic. Tema prve delavnice je bilo vključevanje obnovljivih virov energije, prilagodljivost in izboljšave trga. Druga delavnica pa je bila posvečena zanesljivosti oskrbe. V razpravi je bilo tako govora o aktivnem odjemu, vključevanju odjemalcev in vlogi distribucijskih sistemskih operaterjev. 

Minister dr. Peter Gašperšič je poudaril, da bo Slovenija glede vključevanja obnovljivih virov energije (OVE), prilagodljivosti in izboljšav trga izhajala iz usmeritve, da je dolgoročno treba zasledovati polno in prosto delovanje trga. Da bi cenovni signal trga z električno energijo deloval tudi pri OVE, je treba zmanjšati subvencije za OVE in hkrati ustrezno ovrednotiti okoljske obremenitve fosilnih virov energije. Po njegovem mnenju je pomembno regionalno sodelovanje na področju nacionalnih energetskih politik, ki bo prispevalo k uveljavitvi skupnega trga. Pri tem pa je treba biti pozoren, da takšno sodelovanje ne bi prineslo nerazumnega dodatnega administrativnega bremena in vodilo v prikriti proces usklajevanja. 

Minister dr. Peter Gašperšič je v razpravi o zanesljivosti oskrbe dejal, da je potrebno tesnejše povezovanje trgov prek nacionalnih meja ter razvoj kratkoročnih in dolgoročnih trgov z učinkovitim oblikovanjem cen. Morebitna uvedba mehanizmov za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti je zaskrbljujoča iz dveh razlogov: na trgu z energijo bo učinek podoben kot ga imajo subvencije, obseg proizvodnje se bo zmanjšal, cene bodo še dodatno padle, del stroškov proizvajalcev pa se bo pokril iz plačila za zmogljivosti. Pri tem se je treba zavedati, da ko ena ali nekaj držav uvede tak mehanizem, ga morajo uvesti tudi vse druge, sicer njihovi proizvajalci na skupnem trgu niso več v enakovrednem položaju. 

Po njegovih besedah Slovenija podpira in bo omogočila samooskrbo gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev z električno energijo iz OVE. Treba si je prizadevati za doseganje polno delujočega trga, kjer bodo različni dobavitelji enakovredno tekmovali skladno s tržnimi pravili, s čimer bomo spodbudili oblikovanje najugodnejših ponudb za odjemalce, njihovo učinkovito obveščanje in zavedanje o možnosti izbire. Prizadevati si je treba za internalizacijo eksternih stroškov energije in postopno zmanjšanje ter ukinitev subvencij in drugih netržnih instrumentov, tudi mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti, ki izkrivljajo delovanje trga. 

Povedal je še, da odziv odjema in njegovo upravljanje, samoproizvodnja in porazdeljena proizvodnja predstavljajo pomembne elemente prihodnjega energetskega sistema, zaradi česar bi bilo treba posvetiti več pozornosti razvoju celovitih prihodnjih energetskih rešitev.  

Glede vloge distribucijskih sistemskih operaterjev pa je dejal, da bodo operaterji distribucijskih omrežij v prihodnosti igrali ključno vlogo v preoblikovanju obstoječih omrežij z električno energijo in bodo tudi v največji meri del prihodnjih sprememb, predvsem na področjih dvosmernega toka, upravljanja povpraševanja, pametnih števcev in pametnih omrežij. Ob tem je opozoril na potrebo po večji  fleksibilnosti pri oblikovanju cen za uporabo omrežij, kar bi služilo razvoju novih poslovnih modelov za razbremenitev omrežij in tudi za proizvodnjo energije. Operaterje distribucijskih omrežij pa bi bilo treba spodbuditi, da ponudijo odjemalcem in dobaviteljem nove storitve, ki bi omogočile, da ponudniki energije in operaterji distribucijskih omrežij uporabijo možnosti, kot so upravljanje odjema, shranjevanje energije in samoproizvodnja.