Mnenju GZS o NEPN se pridružuje tudi metalurška industrija

Člani Strateškega sveta za metalurgijo so ministroma za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku ter za okolje in prostor Simonu Zajcu predstavili svoje izzive in predloge rešitev za doseganje evropskih ciljev za zeleno prihodnost do 2050, ki bodo močno vplivali na slovensko industrijo. Posebej so ju opozorili na aktualni NEPN, glede katerega se pridružujejo stališču GZS, da sedanja verzija dokumenta namesto stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja ponuja energetsko revščino državljanom in izgon pomembnega dela industrije.

Po njihovem mnenju so slovenska metalurška podjetja po energetski učinkovitosti svojih proizvodnih procesov in z nizkimi izpusti med najboljšimi na svetu. V svojih procesih uporabljajo trenutno najboljše dostopne tehnike in aktivno vlagajo v izdelke z nizkim oziroma ogljično nevtralnim odtisom. Za prihodnost planeta je krožno gospodarstvo edina logična usmeritev, zato pozdravljajo usmeritve Evropskega zelenega dogovora, pri čemer pa slovensko državo pozivajo, da si Slovenija kot izrazito izvozno usmerjena država ne more privoščiti, da bi pogoje za gospodarstvo zaostrila bolj kot druge države.

Se Slovenija odpoveduje energetsko intenzivni industriji?

Delež energetsko intenzivne industrije v Sloveniji je večji od povprečja EU in predstavlja odstotkov dodane vrednosti vse industrije v Sloveniji. Energetsko intenzivna industrija po podatkih GZS zaposluje približno 30 tisoč ljudi, ustvari 21,5 odstotka prihodkov industrije in 24,2 odstotka celotnega izvoza. Dodana vrednost na zaposlenega je 51.025 evra in je približno 14 odstotkov višja od povprečja industrije.

Po njihovem mnenju bi bil izgon te industrije v nasprotju z industrijsko politiko Evrope, ki skozi različne olajševalne mehanizme ohranja energetsko intenzivno industrijo kot temelj prehoda v nizkoogljično krožno gospodarjenje. Izgon teh industrij iz Slovenije, po katerih obstaja jasno povpraševanje, saj zagotavljajo surovine za velik del vrednostnih verig za ostalo gospodarstvo, bi na globalni ravni povzročil višji negativni okoljski odtis, saj bi se le-te preselile v okolja z nižjimi okoljskimi standardi. Ta industrija predstavlja hrbtenico slovenske reciklažne industrije z dolgo tradicijo. Z odpovedovanjem slovenski energetsko intenzivni industriji se odpovedujemo tudi krožnemu gospodarstvu in razvojnemu preboju, na katerega se pripravlja Evropa, poudarjajo. V EU so v obdobju naslednjih 30 let predvidena obsežna vlaganja v razvoj in implementacijo novih postopkov predelave, predvsem za zajem kritičnih surovin, brez katerih industrija ne more delovati.

Slovenska metalurška podjetja ne bežijo od ambicioznih ciljev NEPN, vendar pa opozarjajo, da bi glede na pretekle napore te industrije v smeri energetske učinkovitosti in zniževanja izpustov, na primer cilj za njihovo 43-odstotno zmanjšanje za industrijo do leta 2030 dosegli samo z zapiranjem proizvodnih procesov. Zato se v Talumu in Skupini SIJ sprašujejo, ali se v Sloveniji tega dejstva in posledic, ki jih to prinaša, sploh zavedamo? Po zadnjih informacijah GZS naj bi sicer bila iz doseganja tega cilja izključena podjetja, ki so zavezanci ETS, saj v prihodnjih desetih letih ni pričakovati novih tehnologij, ki bi jim omogočala nadaljnje zniževanja izpusti.

NEPN sicer opredeljuje, da si bo Slovenija prizadevala za postopno razogljičenje energetsko intenzivne industrije in bo zagotavljala finančne spodbude prestrukturiranja proizvodnih procesov in, da bo Sklad za podnebne spremembe pomemben vir zagotavljanja virov za prilagoditev podnebnim spremembam. Zapis je sicer korekten, a dosedanja praksa ne potrjuje resnih namenov v tej smeri, saj so konkurenti energetsko intenzivne industrije v državah članicah že od leta 2012 deležni finančnih kompenzacij na področju indirektnih obremenitev s toplogrednimi plini v okviru sistema EU ETS po letu 2012. Opozarjajo pa, da nam vse do danes teh smernic ni uspelo implementirati v slovenski pravni red, s čimer so bila podjetja prikrajšana za znatna sredstva, ki bi jih že lahko namenila dodatnemu prestrukturiranju v smeri razogljičenja. Po njihovem prepričanju smo zaradi tega izgubili že precej dragocenega časa.

Pred pošiljanjem NEPN v Bruselj naj se pripravi verzijo NEPN 5.0

Zaradi vsega tega so državo pozvali, naj se pripravi nova verzija NEPN in se dokument dopolni tako, da bo uravnotežil okoljska pričakovanja s socialnimi in ekonomskimi ter ponudil realno finančno oceno in analizo učinkov na gospodarstvo in širšo družbo. Poleg tega naj se kot vir OVE upošteva bogato vodnatost Slovenije kot naravne energetske danosti, poleg tega pa naj bo dopolnjen s poglavjem o vseh učinkih energetskega prehoda na industrijo. NEPN 5.0 mora predvideti podporo energetsko intenzivni industriji pri njenem prehodu v podnebno nevtralno krožno gospodarstvo ter zasledovati energetsko neodvisnost, ki izkorišča nadpovprečne naravne danosti Slovenije na področju OVE (večnamenska izraba vodnih virov poleg sončne, vetrne, geotermalne in drugih virov energije).

Ker je NEPN 4.1 izjemno izključujoč za industrijo, v GZS nasprotujejo pošiljanju te verzije dokumenta v Bruselj in pozivajo k pripravi dokumenta NEPN 5.0. Po besedah koordinatorice Strateškega sveta za metalurgijo, direktorice Združenja kovinskih materialov in nekovin ter izvršne direktorice za industrijsko politiko GZS Vesne Nahtigal so na zadnjem delovnem srečanju na MzI ponovno opozorili na najbolj pereče teme, ki bi jih bilo nujno treba nedvoumno zapisati v dokumentu.

Po besedah ministra Zdravka Počivalška ob zaključku seje bodo v medresorskem usklajevanju glede sprememb Zakona o varstvu okolja podprli predloge GZS in energetsko intenzivne industrije in sicer tako, da se v ta zakon uvede pravna podlaga za morebitno vzpostavitev sheme za indirektne emisije. (pb)