Moramo biti bolj ambiciozni

Na 11. forumu Energetika in pravo 20, ki je tokrat potekalo digitalno, se je več kot sto udeležencev seznanilo z novostmi energetske zakonodaje. Kot je znano, so v pripravi kar trije novi zakoni, med razpravljavci pa so bili tudi tisti, ki jih pripravljajo.

Kot je v pogovoru z moderatorko Mojco Černelč Koprivnikar povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, se prenavlja evropski pravni red na področju trga z električno energijo in zato v Sloveniji postavljamo nove temelje, pri čemer si želijo narediti zakonodajo čim bolj življenjsko. Ker je energetski zakon (EZ1) preširok, ga skušajo s področnimi zakoni razdrobiti da bo zastavljen bolj sodobno. V slovenski pravni red tako prihaja zakon o URE, ki je bil predstavljen oktobra letos. Zaključena je javna razprava o oskrbi z električno energijo, s katerim prinašamo pomembne novosti predvsem s področja trga električne energije. V javni obravnavi je tudi zakon o OVE, ki prinaša številne novosti in spremembe, tudi s področja samooskrbe. Po novem letu bo na vrsti še zakon o zemeljskem plinu.

Od aktualnih vsebin imajo na ministrstvu poleg naštetega v obravnavi zakon o skladu NEK, ki tlakuje lažjo pot do odlagališča NSRAO v Vrbini in bo pripomogel k lažjemu sprejemanje odločitve o JEK 2. V zvezi s to temo spreminjajo tudi dve uredbi o ARAO. V celoviti presoji vplivov na okolje je strategija o opuščanju rabe premoga, ki se prvenstveno tiče Šaleške doline. Pripravljajo tudi novelo zakona o rudarstvu in celoviti zakon o postopnem zapiranju rudnika Velenje.

Košoroka najbolj skrbi področje prometa, kjer ne izpolnjujemo evropskih zahtev, to pa je tudi del šestega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP6), pri čemer največ priložnosti vidi v mestnem prometu. »Slovenija ima v prometu neko specifiko. Dejstvo je, da smo tranzitna država in da smo marsikaj zamudili v preteklosti. Ukvarjamo se s tem, kako tovorni promet prestaviti s cest na železnice. Zaostanka 30-ih let ne moremo nadomestiti čez noč. Imamo pa največ evrospkih sredstev v zgodovini za to področje, čemur namenjamo veliko pozornosti. Gremo v smeri digitalnega in brezogljičnega in to v povezavi z železnicami.«

Kar se tiče obdobja predsedovanja in energetske politike, Košorok meni, da mora Slovenija postati predvsem bolj ambiciozna. »Predsedovanje ni nekaj kar traja pol leta. Tam se sicer lahko doseže marsikaj. Imamo kar nekaj projektov, ki bi jih bilo vredno predstaviti Evropski uniji, na primer Elesov SINCRO.GRID. V čas našega predsedovanja bo prišlo tudi nekaj dosjejev energetske zakonodaje. V ospredje bo stopil vodik, kjer se prepletata tako energetika kot promet. Tako da mislim, da bomo imeli kar precej izzivov,« je povedal Košorok.

Energetska zakonodaja naj bo čim bolj poenostavljena, meni Košorok. Nujno je tudi, da morajo dobiti vsi investitorji, tako velike kot manjše družbe, vse potrebne informacije na enem mestu. Trenutno smo v času inflacije zakonodaje, kar bo trajalo vsaj še pol leta. »EZ1 je bil relativno debel zakon, zdaj pa jih bo štiri, pet. Prepričan sem, da gremo v pravi smeri in bo tudi dolgoročna strategija razogličenja dala marsikateri odgovor,« je sklenil Košorok. 

Dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dvomi o cilju, ki so si ga zastavili na ministrstvu, da gre za poenostavitev zakonodaje. Trenutno je energetika v enem zakonu pregledna in zaokrožena, je pa nekaj težav, zaradi česar ocenjuje, da prihaja do sprememb. To je hitro spreminjajoča in vse bolj diferencirana evropska zakonodaja ter težavno spreminjanje in dopolnjevanje zakonodajnih sprememb. Med razlogi proti pa omenja, da bo po novem še več novih zakonov, kar sicer ni nič narobe, bo pa manjša medsebojna povezanost različnih področij. Glavni problem razdružitve je po njegovem mnenju, da je vsebinsko zelo neenak. Nekateri vsebinski deli so obsežnejši, drugi pa imajo le tri člene, tako da je vprašanje kako jih smiselno razdružiti. V nadaljevanju je razpravljal o kriterijih razdružitve in o vlogi Agencije za energijo, ter o smiselnosti ustanovitve dveh novih mega agencij, s čimer se, kot je znano, sam ne strinja.

V letošnjem letu je bila v Evropi izvedena prava prenova energetskega prava, o čemer je poročala Ana Stanič, pravnica pri E&A Law Limited in strokovnjakinja za energetsko pravo. Sprememb je cela vrsta, vendar se ne tičejo le energetike, pač tudi drugih področij, kar pa posledično vpliva tudi na energetiko. Problem, ki ga Staničeva vidi, je prepočasna implementacija evropske zakonodaje, kar predvsem velja za Slovenijo, kajti druge EU države to izvajajo hitreje. Počasno spreminjanje državne zakonodaje je najbolj problematično za slovenska podjetja, ker se ne morejo prijavljati na evropske razpise finančnih sredstev. V nadaljevanju je Staničeva predstavila vse spremembe, ki jih je EK pripravila v preteklem letu in pol.

Zakona o OVE in URE zelo prepletena

Na forumu je mag. Erik Potočar iz MzI predstavil novosti dveh zakonov in sicer o OVE in URE, ki se med seboj zelo prepletata. Veliko je bilo pri spremembah na tem področju narejenega že s sprejemom NEPN, ko je identificiral ukrepe na tem področju. Do leta 2020 bi Slovenija morala doseči 25-odstotni delež OVE, trenutno smo na 21,5 odstotkih. Do konca leta ni veliko, zato bomo ta cilj težko dosegli. Moramo pa se mu čim bolj približati. Letošnje leto je namreč ključno, saj bo pokazalo, kakšno bo naše izhodišče za naslednje obdobje. Zakona o URE, ki je zelo povezan tudi z OVE aktivnostmi, je stopil v veljavo v začetku tega meseca, njegov glavni namen pa je zmanjšanje rabe energije, spodbujanje učinkovite rabe energije in pospešiti stroškovno učinkovito prenovo obstoječih stavb. Opredeljuje prispevek za energetsko učinkovitost, ki se ne bo več plačeval za trda goriva pri manjših odjemalcih ter mehanizme spodbujanja URE in OVE. Daje smernice, kako bomo do leta 2050 razogljičili stavbni fond. Poskuša naslavljati probleme energetske revščine, širše prenove stavb in financiranja. Podaljšuje obveznost doseganja prihrankov energije. Področje merjenja in obračunavanja porabljene energije je v novem zakonu bolj razdelano. Pri individualnem merjenju toplote v posameznih delih večstanovanjskih stavb mora biti omogočeno daljinsko odčitavanje, obračunsko obdobje pa bo moralo biti vsaj enkrat na mesec. Pojem energetsko učinkovitih stavb je razširjen, ena od novosti je je učinkovitost tehničnih stavbnih sistemov (med njimi tudi toplotne črpalke). Te bo treba ob namestitvi, zamenjavi ali nadgradnji specificirati, kar se bo izkazalo z nalepko o energetski učinkovitosti. Da bo uvajanje e-mobilnosti čim lažje, zakon določa tudi obveznosti polnilnih mest za električna vozila v nestanovanjskih in stanovanjskih stavbah. Nekaj novosti je tudi pri pregledih klimatskih in ogrevalnih sistemov, daljinskih ogrevalnih sistemov in energetskih izkaznicah.

Zakon o OVE je do 13. decembra v javni obravnavi. Poleg tega, da ureja celotno politiko OVE, se navezuje tudi na energetsko učinkovitost. Jasno določa, da delež OVE ne sme biti nižji od izhodiščnega deleža. Predpisuje metodologijo izračuna deleža, ki jo bo podrobneje predpisal tudi še pravilnik. Deklaracija za energijo iz OVE in električno energijo iz SPTE se bo po novem izdala tudi za naprave za proizvodnjo tekočih pogonskih in plinastih biogoriv. Nova je definicija o medsebojnem trgovanju, ki govori predvsem o tem, da se bo med samimi udeleženci na trgu na podlagi pogodbe transakcije lahko poravnalo med samimi udeleženci ali preko tretjega subjekta, ki bo moral biti certificiran. Poglavje o podporah, je v novem zakonu podrobneje razdelano. Od tega, kdo je do nje upravičen, upravičenih stroškov do možnih virov sredstev za podpore, kjer so izoblikovali tudi nov sklad. Vsaki dve leti naj bi sprejeli dolgoročni strateški načrt in vsakih pet let naredili načrt za spodbujanje rabe OVE. Člen glede mehanizma mednarodnega sodelovanja z drugimi državami je postavljen na novo. Treba pa se je zavedati da, če ne bomo dosegli deleža 25 odstotkov, bomo morali razliko dokupiti, kar bo znano v naslednjih dveh letih, je poudaril Erik Potočar. Del zakona govori tudi o skupnih projektih z ostalimi državami članicami EU in tretjimi državami. Podrobneje je razdelana tudi samooskrba, kjer se vzpostavlja nov sistem prevzete količine električne energije. Prav tako področje energetskih skupnosti, kjer se pokaže velika prepletenost z zakonom o URE, postajajo pa tudi precej kompleksne. Posebno je tudi področje spodbujanja OVE pri prostorskem načrtovanju, kar bo treba delati vnaprej, in pogojev za izdajo dovoljenj. Pri vključevanju OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja smo v zadnjih desetih letih naredili veliko, kljub temu pa bo težko dosegati vrednosti iz evropske direktive. Enako pa velja tudi za vključevanje OVE v promet, kjer moramo do leta 2030 doseči vsaj 14-odstotni delež.
Kot je še enkrat poudaril na koncu, sta zakon o URE in OVE zelo povezana, zato so se na MzI pri njuni pripravi potrudili, da se dopolnjujeta in sestavljata celoto. (vh)

Energetske skupnosti po novem nič več lokalno omejene

Mag. Urban Prelog iz MzI je v nadaljevanju predstavil ključne spremembe osnutka zakona o oskrbi z električno energijo. Javna obravnava se zaključuje, prejeli pa so kar 238 strani pripomb, ki jih bodo pregledali in nato organizirali delavnice. Glavni cilj je prenos direktiv o trgu z električno energijo in prenos teh vsebin iz EZ-1. Bistvene spremembe pri poglavju o omrežnini so, da se omrežnina pobira ločeno za odjem in oddajo. Takšen je bil sicer že dosedanji koncept, vendar zaradi uredbe o samooskrbi in energetskih skupnostih po novem ni več agregacije. Prav tako energetske skupnosti niso več lokalno omejene. Po novem o vseh postavkah omrežnine odloča agencija za energijo, kjer je možen tudi pavšal. Na področju zaprtih distribucijskih sistemov so že v stari zakonodaji ti omejeni na največje odjemalce, ki so priključeni na prenosno omrežje in v novem osnutku se to ne spreminja, saj to omogoča solidarnostne omrežnine. Energetske skupnosti pa so določili kot večje odjemalce, saj gre za uporabnike z zelo visoko porabo energije in majhnimi stroški omrežnine. To pomeni, da morajo sodelovati v solidarnostnem principu, sicer bo to zelo problematično za njihovo konkurenčnost. Nova je prepoved lastništva električnih polnilnic. Prepoved z distribucijskega operaterja so razširili še na sistemskega operaterja, saj je direktiva na njega pozabila. Razširili so tudi na distribucijske družbe. Podobno je tudi s prepovedjo lastništva shranjevalnikov električne energije. Vrsta določb v poglavju o končnih odjemalcih se nanaša tudi na proizvajalce in v omrežje oddano energijo. Iz zakona je črtana pogodba o priključitvi, saj zakonsko gledano ni potrebna. Kljub vsemu so določene stvari ostale nerešene. To je, med drugim odnos med prenosnim in distribucijskim operaterjem ter inštalacije v večstanovanjskih zgradbah.

Ključni so aktivni odjemalci

V zvezi z energetsko zakonodajo v praksi sta spregovorila Andraž Jadek iz odvetniške pisarne Jadek in Pensa in Luka Jazbec iz Gen-I. Slednji je govoril o opolnomočenju aktivnih odjemalcev in občanov za zeleno transformacijo. Kot je poudaril, se zelena transformacija že dogaja, tisti, ki bodo k njej najbolj pripomogli, pa so ravno aktivni odjemalci. Zato morajo biti v ospredju priprave slovenskega pravnega reda, ki bi moral že danes omogočiti vzpostavitev aktivnih odjemalcev. Ker evropski zeleni dogovor postavlja nove usmeritve, moramo na tem področju narediti še več in še hitreje.

Andraž Jadek je predstavil ključni koncept skupnih vlaganj (joint venture) v energetiki, ki lahko pripomorejo k številnim energetskim projektom. Razlogi zanj so različni, ključno pa je partnerstvo. Izpostavil je tri ključne koncepte, ki morajo biti upoštevani pri njegovi ustanovitvi, in sicer: presoja skladnosti s pravili konkurence, omejitve konkurence in zagotavljanje izključenosti ter zastoj pri odločanju in reševanju sporov.

Forum se je zaključil z omizjem, na katerem sta Ana Stanič in Dunja Jandl iz odvetniške pisarne CMS Reich-Rohrwig Hainz o glavnih izzivih o tem, kako uspešno izpeljati energetske projekte. Strinjali sta se, da je pri tem glavni izziv slovenska zakonodaja. Ta bi morala biti bolj ambiciozna in zato bi morala Slovenija zakonodajo spreminjati tudi že vnaprej in ne le prenašati evropske, saj si ne moremo privoščiti prevelikih zamud. Treba je biti drznejši, saj investicije nimajo časa čakati nanjo. Izpostavili sta, da je največji problem izvajanja projektov v praksi , saj so postopki predolgi. Zato bi lahko investitorji zakonodajalcem nudili pomoč. Skupen cilj je skrajšati časovnico in pri tem slediti evropski zakonodaji. (pb)