Na obisku pri Dušanu Vižintinu

»Kadar se ljudje zaradi neke naravne nesreče znajdemo v stiski, pričakujemo, da nam bo nekdo pomagal. Ko sem o tem razmišljal, sem ugotovil, da bi lahko tudi sam pomagal ljudem, ki jih je prizadela nesreča. Tako sem ravno prek gasilstva našel pot, na kateri sem pripravljen ljudem priskočiti na pomoč in tako lahko uresničim svojo željo po opravljanju humanitarnega dela,« je dejal Dušan Vižintin, poveljnik podravske regije in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije, sicer zaposlen v družbi SODO na delovnem mestu inženirja za soglasja in pogodbe. Tu smo se z njim pogovarjali sredi januarja.  

Pestro delovanje Dušana Vižintina, ki je regijski poveljnik postal 25. aprila 2013, je razpeto med gasilstvom, delovnim mestom v službi in družino (ima tri hčerke), s katero živi v Poljčanah, lepem kraju med Slovensko Bistrico in Rogaško Slatino. V družbi SODO od leta 2009 opravlja delo v postopku priključevanja odjemalcev električne energije.  

Za uspešno delovanje nujna tudi podpora družine  

Kot sam pravi, je poleg redne službe veliko stvari, ki jih za gasilsko organizacijo opravlja popoldan, večkrat tudi ponoči. Če hočeš uspešno delovati na teh področjih, je nujna tudi podpora družine. Potrebno je veliko usklajevanja glede terminov, sestankov, obveznosti, poti, itd., kar brez naklonjenosti družine ne bi bilo možno.  

Mimogrede je omenil tudi razne gasilske prireditve, protokolarne obveznosti in podobno. Tako se je kot regijski poveljnik lani udeležil tudi kongresa Gasilske zveze Slovenije v Kopru, kjer je na paradi vodil ešalon gasilcev podravske regije (na fotografiji), ter namenil častni pozdrav tribuni, na kateri je bil med drugimi gosti tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.  

V nujnem primeru takoj zapusti delovno mesto  

»Kot regijski poveljnik imam za posredovanje v požarih in drugih naravnih nesrečah na voljo svoj štab, ki ga po potrebi skličem glede na tip nesreče. V avtomobilu imam stalno nameščeno kompletno zaščitno, komunikacijsko in drugo opremo, namenjeno intervenciji. Kadar pride do nujnega primera, takoj zapustim delovno mesto v službi, kar omogoča Zakon o gasilstvu, stroške moje odsotnosti pa krije lokalna skupnost. Na območju podravske regije lahko tudi do najbolj oddaljenega kraja prispem v času okoli 45 minut. Udeležbo na izobraževanjih s področja gasilstva pa lahko v dogovoru z vodstvom podjetja planiram v naprej. Tudi te stroške pokrije lokalna skupnost kot nadomestilo za mojo odsotnost,« je pojasnil Vižintin.  

Gašenje objektov opremljenih s sončnimi elektrarnami  

Znano je, da je v novejšem času veliko objektov opremljenih s sončnimi elektrarnami z namenom pridobivanja električne energije, na katerih občasno prihaja tudi do požarov. Na Gasilski zvezi Slovenije so se takoj odzvali že ob prvem primeru in oblikovali posebno delovno skupino strokovnjakov za pripravo priporočil za izvajanje gašenja na objektih opremljenih s sončnimi elektrarnami, v kateri je sodeloval tudi Vižintin.  

Kot je pojasnil, mora vodja gasilske intervencije, ki je odgovoren za izvajanje gašenja in za varnost svojih operativnih gasilcev, oceniti ogroženost gasilcev in temu primerno tudi voditi izvajanje gasilske intervencije.  

Priporočila za gašenje na področju fotovoltaike  

Glede gašenja objektov opremljenih s sončnimi elektrarnami je Vižintin med drugim opozoril na nekatera pomembnejša priporočila. Zaradi dejstva, da so poškodovani moduli lahko pod življenjsko nevarno električno napetostjo, se je treba izogibati gašenju poškodovanih modulov oziroma panelov in vodnikov. Pri gašenju je treba upoštevati omenjena priporočila glede načina gašenja in izbire gasilnega sredstva.  

Objekt, ki ga je prizadel požar, je potrebno izklopiti iz električnega omrežja in pri tem biti pozoren, da so kabli od fotovoltaičnih modulov do razsmernika še vedno pod napetostjo. Lastniki objektov opremljenih s sončnimi elektrarnami, ki so povezane v javno električno omrežje, so dolžni poskrbeti za izdelavo ustreznih požarnih načrtov in jih predati gasilcem ter omogočiti ogled objekta in izvedenih inštalacij.  

Najpogostejše nevarnosti ob požaru sončne elektrarne  

In katere nevarnosti so najpogostejše v primeru požarov sončnih elektrarn? Nevarnosti, ki pretijo ob požaru, pravi Vižintin, so najpogosteje povezane s udarom električnega toka, hitrejše porušitve gradbenih konstrukcij zaradi dodatnih obremenitev, padanjem fotovoltaičnih modulov s streh. Do tega lahko prihaja zaradi popuščanja nosilcev zaradi visoke temperature, ki se razvije ob požaru.  

Prihaja pa lahko tudi do sproščanja zdravju škodljivih produktov gorenja. Pri tem morajo gasilci posebno pozornost nameniti dejstvu, da so fotovoltaični moduli in ostali sestavni elementi sončne elektrarne v svetlem delu dneva pod električno napetostjo, ki je zaradi povezanosti modulov v panele oziroma stringe lahko življenjsko nevarna.  

Miro Jakomin