Na včerajšnji seji vlade tudi o energetskih temah

Po mnenju vlade predlog Uredbe EU o upravljanju z energetsko unijo predstavlja dobro osnovo za nadaljnjo poglobljeno razpravo, ki bo privedla do sprejetja zakonodajnega akta. Ta bo od držav članic zahteval učinkovito usklajevanje energetskih in podnebnih politik ter ukrepov, ki so vezani na izpolnjevanje mednarodnih zavez držav članic in EU v obliki enotnih nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov.

Slovenija podpira upravljanje z Energetsko unijo, ki bo racionaliziralo in integriralo obstoječe postopke načrtovanja, poročanja in nadzora zavez na področju energije in podnebja, s ciljem učinkovitega usklajevanja energetskih in podnebnih politik pri doseganju ciljev EU ter pri izpolnjevanju mednarodnih zavez držav članic in EU kot celote.

Načeloma podpira pripravo enotnih nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov, ki predstavljajo temeljni instrument predloga uredbe. V pogajanjih si bo prizadevala, da se pri pripravi, poročanju ter ukrepih za nadzor izvajanja omenjenih načrtov upošteva načelo poštene porazdelitve bremen med državami članicami v skladu z zmožnostmi in sposobnostmi posamezne države ter v skladu s posebnostmi držav na tem področju, jasno določene vloge in odgovornosti posameznih držav in Evropske komisije, suverene pravice držav pri naboru energetskih virov ter čim manjših administrativnih bremen v skladu s cilji boljše zakonodaje.

Slovenija je ponovno izpostavila, si bo prizadevala, da bo pri določanju ciljev treba upoštevati posebnosti posameznih držav in prispevke držav članic k drugih okoljskim ciljem EU.

Ena od novosti predloga je uvedba t. i. finančne platforme oz. sklada, v katerega bi države članice morale vplačevati, če ne bi dosegale cilje na področju OVE. Slovenija temu nasprotuje, saj principi delovanja sklada in določitev bremen na državo članico v primeru nedoseganja ciljev v uredbi sploh niso opredeljeni.

Slovenija podpira spremembo nove direktive o energijski učinkovitosti stavb, saj je z njo področje OVE v predlogu direktive vsebinsko bolj poglobljeno obravnavano. Predlog spremembe tako predstavlja dobro osnovo za nadaljnjo poglobljeno razpravo, ki bo privedla do sprejetja zakonodajnega akta, ki bo od držav članic zahteval, da dosežejo izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, s čimer bi se na ravni EU dosegel cilj izboljšanja skupne energetske učinkovitosti za 30 odstotkov do leta 2030.

Kot so še zapisali na vladi, predlog amandmaja k Direktivi o energetski učinkovitosti predstavlja dobro osnovo za nadaljnjo poglobljeno razpravo, ki bo privedla do sprejetja zakonodajnega akta, ki bo od držav članic zahteval, da dosežejo izboljšanje energetske učinkovitosti, na ravni EU kar za 30 odstotkov do leta 2030.

Slovenija je pripravljena izboljšanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov sprejeti, če se bo pri oceni prispevkov držav članic na področju OVE upošteval tudi prispevek države članice k drugim okoljskim ciljem na EU ravni. Zato bo zagovarjala stališče, da se mora prispevek držav članic k cilju energetske učinkovitosti ocenjevati na podlagi nacionalnih izračunov.