Nad evropskimi projekti bo bedelo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Nad evropskimi projekti bo bedelo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Vlada je na včerajšnji seji med drugim sprejela tudi posebno uredbo o izvajanju Uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (Uredba 347/2013/EU). Cilj omenjene uredbe je pospeševanje izvajanja energetskih projektov in poenostavljanje postopkov za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za projekte, ki jim je bil dodeljen status projekta skupnega evropskega interesa (Project of Common Interest – PCI). Uredba posega tudi na področje urejanja prostora, presoje vplivov na okolje (čezmejne) in sodelovanja javnosti, predvsem v smislu skrajšanja postopkov oziroma določitve jasnega časovnega okvira. Uredba vnaša tudi več pomembnih novosti, med drugim tudi določitev tako imenovanega nacionalnega pristojnega organa, ki mu podeljuje pristojnosti pri koordinaciji potrebnih dovoljenj, prioritetne koridorje in merila za določanje PCI projektov ter imenovanje evropskega koordinatorja v primeru težav oziroma zamud.
Vlada je z omenjeno uredbo sicer določila, da je nacionalni pristojni organ, ki je odgovoren za spodbujanje izvajanja procesa dovoljevanja za projekte skupnega interesa Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ureditev tega področja je bila nujna,saj ima lahko neizpolnjevanje zahtev iz evropske uredbe za projekte, ki jim je bil dodeljen status projekta skupnega interesa, usodne posledice. Tako jim denimo v primeru nepravočasne izvedbe procesa pridobivanja potrebnih dovoljenj za izvedbo (največ tri leta po datumu, določenem v časovnem načrtu) grozi umik s seznama PCI projektov in posledično tudi umik evropskih finančnih sredstev za njihovo izvedbo.
Kot je znano, je Evropska komisija sredi oktobra lani potrdila seznam 250 različnih evropskih infrastrukturnih projektov, za katere naj bi do leta 2020 namenili nekaj manj kot 6 milijard evrov. Omenjeni projekti, med katerimi je tudi nekaj slovenskih – zgraditev mednarodnih elektroenergetskih povezav z Madžarsko in Italijo, nadgraditev 220 kV omrežja na 400 kV in dograditev ter posodobitev plinskega omrežja, bodo državam članicam EU pomagali pri povezovanju njihovih energetskih trgov, omogočili izbiro med raznolikimi energijskimi viri in pripomogli k odpravi energetske izoliranosti nekaterih držav članic. Prav tako bodo zagotovili, da bodo omrežja lahko sprejela vse večje količine energije iz obnovljivih virov, kar bo posledično znižalo tudi emisije CO2. (bj)
Previous Article Slovenija podpira ambiciozne cilje podnebno-energetskega paketa do 2030
Next Article Lani porabljene več električne energije
Print
1466