Naše poslanstvo je trajnostna proizvodnja elektrike

Po menjavi na čelu družbe v lanskem letu ostaja glavni cilj družbe nespremenjen - to je: varna, zanesljiva in optimalna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije. Večji letošnji projekt je zamenjava zapornic na HE Medvode in nakup MHE Bistrica z močjo 2,5 MW.

Direktor družbe Savske elektrarne Ljubljana (SEL), mag. Uroš Koselj, s katerim smo se pogovarjali, je v družbi zaposlen od leta 1998. Koselj se je že v svoji diplomski nalogi ukvarjal z daljinskim vodenjem hidroelektrarn, kasneje pa je prevzel vodenje Službe za informatiko. Temu primerna je bila njegova tema magistrske naloge, kjer je združil tri področja: avtomatiko, elektroenergetiko ter informatiko, ki se vedno bolj prepletajo. Kot pravi, danes to področje naslavljamo z izrazom kibernetska varnost in je ključnega pomena za varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema: »Tehnično področje in informacijske in komunikacijske tehnologije so vedno bolj povezane in tega trenda ni mogoče več zaustaviti ali obrniti. Obe področji imata svoji zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati pri njuni obravnavi ter zlasti delovanju.« Znanja vodenja je pridobival z leti, predvsem na posameznih projektih, je pa seveda vodenje celotne organizacije povsem drugačen izziv, kjer, kot priznava mag. Koselj, tehnikom za obvladovanje katerega običajno manjka t. i. mehkih veščin.

Lani je v okviru družbe GEN energija potekal dobro zastavljen program nasledstva za ključna delovna mesta, kjer je bil poudarek, da se za ta delovna mesta najprej išče kompetentne ljudi znotraj posameznih družb. V tem smislu je bila opravljena tudi zamenjava direktorja družbe.

Imenovani ste bili za 5 let. Kaj se da izvesti v tem času? Kaj so poglavitni cilji, ki jih želite doseči v tem času v podjetju?

Glavni cilj ostaja nespremenjen, to je: varna, zanesljiva in optimalna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije. Od poglavitnih ciljev so tu še konkurenčno poslovanje, sodelovanje pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer ima družba 14,7 % delež, sodelovanje pri izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi, kjer ima družba 30 % delež, investicije v druge OVE, predvsem v nakup in obnovo MHE. Ključni cilji so še daljinsko vodenje in upravljanje verige hidroelektrarn na Savi in njenih pritokih iz centra vodenja SEL, zagotavljati sistemske storitve, tudi z investicijami v naprave za hranjenje električne energije, zagotoviti optimalno kadrovsko strukturo ter prilagoditi organizacijo na nove razvojne in tehnološke zahteve glede števila zaposlenih, stopnjo izobrazbe in usposobljenosti, skrbeti za kompetentne, motivirane in inovativne zaposlene ter kakovost njihovega delovnega okolja in nenazadnje zagotoviti ustrezne informacijske in komunikacijske tehnologije s poudarkom na kibernetski varnosti, kar bo omogočalo varno, zanesljivo in optimalno obratovanje vseh objektov.

Kako s sedanjo kadrovsko zasedbo uspevate izvajati vsa dela?

Na SEL je trenutno zaposlenih 95 ljudi, v naslednjih petih letih pa bo vsaj en pogoj za upokojitev doseglo približno 40 zaposlenih, kar pomeni praktično tudi takšen odstotek vseh zaposlenih. Zato bo treba v prihodnjih letih vložiti veliko truda v zamenjavo tistih zaposlenih, ki odhajajo v pokoj ter v izobraževanje in usposabljanje tistih, ki bodo nasledili ta kader. Načrtujemo, da bo v tem prehodnem obdobju trend zniževanja zaposlenih ustavljen oziroma upočasnjen. Le na ta način bomo lahko zagotovili nasledstvo na ključnih delovnih mestih, prenos znanja in ohranjanja tako visoke varnosti in zanesljivosti objektov.

Kje vidite mesto Savskih elektrarn med slovenskimi proizvajalci električne energije. Kje vidite prednosti SEL?

SEL se ponašajo z dolgoletno tradicijo v načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Poleg rabe vode za proizvodnjo električne energije, svoje poslanstvo vidimo tudi v proizvodnji električne energije iz drugih obnovljivih virov. Predvsem pa je naše poslanstvo trajnostna proizvodnja električne energije, kar pomeni, da je ta zanesljiva, podnebno sprejemljiva ter konkurenčna. Z večanjem števila razpršenih obnovljivih virov, predvsem sončnih elektrarn, se spreminja tudi vloga naših hidroelektrarn. Iz začetnih tipičnih proizvodnih virov se je ta spremenila v zagotavljanje vršne energije, v prihodnosti pa bodo (tudi) hidroelektrarne lahko bistveno prispevale k povečevanju nestalnih razpršenih obnovljivih virov električne energije v smislu njihove podpore. Naj za primer navedem samo HE Moste, kjer je v koristnem volumnu akumulacije shranjenih kar 353 MWh električne energije. Trenutno največji baterijski hranilnik električne energije na lokaciji Taluma ima kapaciteto 30 MWh, to je skoraj 12-krat manj. Na letnem nivoju pa SEL prihranijo kar 329.000 ton izpustov CO₂.

Kako ste se v lanskem epidemičnem letu soočili s pogoji epidemije, lockdowna, dela od doma? Kakšne ukrepe ste sprejeli in kako ste bili pri tem uspešni?

Preteklo leto je bilo a nas polno izzivov. Aktualna zdravstvena situacija je od nas zahtevala hitre prilagoditve načina dela, še zlasti na področju obratovanja in vzdrževanja. S prizadevanjem in zavzetostjo vseh zaposlenih smo tudi v spremenjenih razmerah zagotovili nemoteno, predvsem pa varno proizvodnjo električne energije. Dela na zastavljenih projektih so kljub pandemiji potekala v nezmanjšanjem obsegu. Tako smo zaključili z izgradnjo MHE Borovlje, zgradili ribjo stezo na jezu MHE Goričane ter začeli s projektom zamenjave zapornic na HE Medvode. V letošnjem letu načrtujemo vgradnjo prve zapornice v Medvodah, nadaljevali bomo z vlaganji v velike in male hidroelektrarne ter sončne elektrarne. Priložnosti za razvoj vidimo tudi v postavitvi hranilnikov električne energije, zlasti v povezavi z obstoječimi agregati hidroelektrarn. Energija, ki jo proizvajamo v naših hidro ter sončnih elektrarnah je obnovljiva in brezogljična. S tem tudi Savske elektrarne dajejo pomemben prispevek h globalnemu prizadevanju za nizkoogljično družbo.

Kakšna je bila lanska proizvodnja v primerjavi z letom 2019? Je je epidemija kako vplivala na rezultate?

Proizvodnja električne energije je leta 2020 v velikih hidroelektrarnah znašala 326,7, GWh in 6,4 GWh v malih elektrarnah, skupaj 333 GWh električne energije kar pomeni 99 % stopnjo realizacije načrtovane proizvodnje. Realizacija je bila izredno dobra navkljub slabi hidrologiji v prvem polletju in v mesecu novembru. Hidrologija je dosegla le 86 % dolgoletnega povprečja, torej je izkoriščenost vode znašala 15 % nad načrtovano. Faktor razpoložljivosti K je znašal 0,9999, kar kaže tudi na visoko raven kakovosti vzdrževanja. Z učinkovitimi ukrepi smo v družbi obvladovali pandemijo, tako da ni vplivala na proizvodne rezultate.

Lani ste bili dejavni pri MHE Borovlje, na ribjih stezah na jezu Goričane in pri zamenjavi zapornic pri HE Medvode.

MHE Borovlje je lani, ko smo pridobili uporabno dovoljenje, začela z rednim obratovanjem. Z izgradnjo tega objekta smo v celoti izkoristili vodni potencial prodne pregrade Javornik, ki v osnovi služi zadrževanju proda pred vstopom v akumulacijski prostor HE Moste. V MHE Borovlje je vgrajen vertikalni agregat z največjo močjo 460 kW. Elektrarna bo v električno omrežje letno prispevala približno 2.100.000 kWh, kar bo v povprečju zadostovalo za oskrbo 600 gospodinjstev z električno energijo.

Gradnja nove ribje steze oz. prehoda za vodne organizme na jezu Goričane je bila obveza še iz pogojev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo MHE Goričane. V roku, ki nam je bil določen, smo novi prehod ob desnem boku pregrade tudi zgradili, s čimer je zagotovljena povezljivost reke Save s Soro nad jezom Goričane. Štiri tablaste zapornice na dveh prelivnih poljih HE Medvode so bile po skoraj 70 letih od začetka obratovanja in dobrih 30 letih od zadnje generalne obnove potrebne zamenjave ali vsaj temeljite obnove. Zaradi varnosti obratovanje je bila sprejeta odločitev, da je najbolj smiselna zamenjava starih zapornic z novimi. V letu 2020 se je začela izdelava projektne dokumentacije in opreme pri proizvajalcu, demontaža starih in montaža novih zapornic na objektu pa bo potekala v dveh fazah, in sicer se zamenjava zapornic na pretočnem polju 1 izvaja letos, zamenjava zapornic pretočnega polja 2 pa v letu 2022.

Kakšni so letošnji plani, kaj so glavne investicije?

Zamenjava zapornic v Medvodah ostaja ena naših največjih letošnjih investicij, večja od te je le še nakup MHE Bistrica, ki je z močjo 2,5 MW med največjimi MHE v Sloveniji. Celotni postopek nakupa te MHE je trajal skoraj dve leti in pol. Med letošnjimi večjimi investicijami je tudi MHE Hrušica, kjer bomo obnovili in zamenjali najbolj kritične sisteme elektrarne – vso sekundarno elektro in strojno opremo, del hidromehanske opreme in čistilni stroj. Na ta način bomo elektrarno usposobili za nadaljnje obdobje eksploatacije in daljinsko vodenje iz HE Moste in iz CV SEL. Kot družbenik družbe SRESA, ki je bila ustanovljena za gradnjo verige HE na srednji Savi, pričakujemo nadaljevanje postopkov umeščanja v prostor in ostalih aktivnosti povezanih s tem projektom. V fazi načrtovanja so še nove zmogljivosti sončnih elektrarn na Vrhovem in v Mavčičah ter baterijski hranilnik za zagotavljanje sistemskih storitev, ki jih danes zagotavljamo z našimi hidroagregati.

Nadaljevanje pogovora bo objavljeno v avgustovskem Našem stiku.