Nizkoogljična energetska mešanica za trajnostni razvoj
Brane Janjič
/ Categories: Energetika, Okolje

Nizkoogljična energetska mešanica za trajnostni razvoj

Piše: Jože Špiler, svetovalec generalnega direktorja Gen energije

Države, ki za razogljičenje uporabljajo vse nizkoogljične vire, dosegajo bistveno boljše rezultate, kot države, ki stavijo samo na obnovljive vire. 

Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost na temeljih trajnostnega razvoja. V razogljičenju sektorja energetike bo ključna elektrifikacija. Fosilne vire bo treba nadomestiti z nekajkrat večjo proizvodnjo električne energije iz nizkoogljičnih virov. Pri doseganju tega cilja bo treba zagotoviti nemoteno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, ki je za vsako suvereno državo strateškega in življenjskega pomena. Izziv je ob omejitvah naravnih in prostorskih danosti, ki jih imamo v Sloveniji, še toliko večji. Pri načrtih doseganja razogljičenja lahko opazimo dva modela, in sicer tistega, ki vključuje le obnovljive vire, in drugega, ki temelji na uporabi vseh nizkoogljičnih virov.
Slovenija bi na področju pridobivanja električne energije morala slediti pristopu, ki temelji na uporabi vseh nizkoogljičnih virov, in si prizadevati za vsaj uravnoteženo energetsko bilanco. V proizvodnji električne energije smo že nekaj časa uvozno odvisni, napovedi rabe in trendi elektrifikacije pa kažejo, da se bo odvisnost samo še povečevala. Zato se moramo izogniti situaciji, da bi bili zaradi primanjkljaja električne energije v resnični krizi odvisni od uvoza in bi se naivno zanašali na solidarnost.
Pri bodočem razvoju obnovljivih virov in shranjevanju lahko računamo na tehnološki napredek, vendar je treba ostati na trdnih tleh. Na primer, nesmiselno je pričakovati, da bi kljub vsem tehnološkem razvoju s sprejemljivimi stroški lahko pozimi nadomestili pomanjkanje električne energije s presežki proizvodnje poleti. Jasno je, da bo zaradi tega še vedno treba učinkovito uporabljati tudi plin.
Smiselna je dolgoročna raba jedrske energije, ki je bila v pred kratkim objavljenem poročilu Skupnega raziskovalnega središča (JRC) pri Evropski komisiji uvrščena med trajnostne vire energije. Jedrska energija je pomembna tudi zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Ne pozabimo, da se je Slovenija odločila za opustitev nadaljnje energetske izrabe Soče, Idrijce in Trebuše tudi zaradi izgradnje NEK. Pri uporabi jedrske energije lahko poleg velikih enot računamo tudi že na prve srednje in majhne modularne reaktorje, ki bodo začeli komercialno obratovati že po letu 2025. Ti bi lahko pomagali pri prodoru jedrske energije tudi v decentralizirano proizvodnjo električne energije, pri ogrevanju in bolj ekonomični proizvodnji sintetičnih plinov. Prav tako lahko pričakujemo, da se bodo s povečanjem števila zgrajenih elektrarn tretje generacije zmanjšali tudi čas in stroški izgradnje velikih jedrskih elektrarn.
Previous Article Slovensko poročilo posredovano Evropski komisiji
Next Article V prihodnosti bodo zahteve po fleksibilni proizvodnji čedalje večje
Print
792