Nov korak k energetski uniji

Sveženj vsebuje širok nabor ukrepov za okrepitev odpornosti EU na motnje v oskrbi s plinom. Med ukrepi so zmanjšanje povpraševanja po energiji, povečanje proizvodnje energije v Evropi, med drugim iz obnovljivih virov, nadaljnji razvoj dobro delujočega in popolnoma integriranega notranjega energetskega trga ter diverzifikacija energijskih virov, dobaviteljev in poti. Poleg tega predlogi prinašajo večjo preglednost na evropski energetski trg in prinašajo več solidarnosti med državami članicami.

V uredbi o zanesljivi oskrbi s plinom Komisija predlaga premik od nacionalnega pristopa k regionalnemu pristopi pri oblikovanju ukrepov za energetsko varnost. Poleg tega predlog uvaja načelo solidarnosti med državami članicami, da bi zagotovili oskrbo gospodinjstev in osnovnih socialnih služb, kot je zdravstvo, v primeru hude krize, ki bi prizadela njihovo oskrbo.

Sklep o medvladnih sporazumih na področju energije uvaja zahtevo, da države članice pred sklenitvijo medvladnih sporazumov s tretjimi državami pri Komisiji preverijo skladnost s pravom EU ter upoštevajo njeno mnenje.

S strategijo za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina in plina namerava Komisija izboljšati dostop vseh držav članic do utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega vira plina. Osrednji elementi te strategije so gradnja strateške infrastrukture za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga in odkrivanje projektov, s katerimi bi odpravili odvisnost nekaterih držav članic od enega samega vira.

V predlagani strategiji za ogrevanje in hlajenje je največji poudarek na odstranjevanju ovir za razogljičenje stavb in industrije. V njej Komisija poudarja, da bosta večja energijska učinkovitost in raba obnovljivih virov energije vplivali na energetsko varnost in posledično na večjo neodvisnost od zunanjih dobaviteljev.

Vzpostavitev trdne evropske energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, je sicer ena od prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Komisija zato poziva Evropski parlament in države članice EU, naj današnje predloge sprejmejo zelo hitro in prednostno, da se okrepi odpornost Evrope na morebitne motnje v oskrbi z energijo.

Podpredsednik Komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič je ob predstavitvi današnjega svežnja ukrepov izpostavil, da je to še ene korak k izpolnitvi obljube o vzpostavitvi energetske unije, s katero naj bi Evropejcem zagotovili zanesljivo, trajnostno in konkurenčno energijo.

Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete pa je dejal, da si Evropa ne more več privoščiti krize, kot je bila tista pri oskrbi s plinom leta 2006 in 2009, ko je bilo na milijone ljudi prepuščeno mrazu. Žal so stresni testi leta 2014 pokazali, da so evropske države še vedno precej ranljive glede oskrbe s plinom, danes predlagani ukrepi pa omogočajo zanesljiv, konkurenčen in prožen sistem, v katerem se energija pretaka prek meja, koristi pa žanjejo potrošniki. Gre za to, je dejal Cañete, da stopimo skupaj in zavarujemo najranljivejše in poudaril, da je zaveza EU k prehodu k čisti energiji nepreklicna in da se o njej ni mogoče pogajati.