Vladimir Habjan
/ Categories: Energetika

Nov sistem digitalnih radijskih zvez

V družbi Elektro Ljubljana so pred kratkim končali projekt zamenjave sistema radijskih zvez, za katerega skrbita Matija Nastran in Brane Rihar. Z analognega sistema so prešli na digitalnega, s čimer se je izboljšala cela vrsta zadev. O projektu in novem sistemu smo se pogovarjali z vodjem projekta Matijem Nastranom, univ. dipl inž. elektrotehnike.

 

Kako to, da ste se v družbi odločili za zamenjavo sistema radijskih zvez?

Analogen sistem radijskih zvez, ki smo ga imeli do 2015, je bil že iztrošen, tako da se je bilo treba v družbi odločiti ali gremo v investicijo in naredimo novega ali pa rečemo, da radijskih zvez v podjetju ne bomo več imeli, kar pomeni, da bi se vsi pogovori med terenskimi delavci in dispečerji izvajali prek mobilnih omrežij. K odločitvi je pripomogel lanski žled, ko se je pokazalo, da so radijske komunikacije prek radijskih zvez nepogrešljive. Ko namreč zmanjka elektrike, ko pride do množičnih nesreč takšnega obsega kot so bile lani, so edina stvar, ki deluje na področju komunikacij, radijske zveze. Če jih lani ne bi imeli, terenski delavci ne bi mogli komunicirati z dispečerji, ne bi imeli poročil s terena itn. Tako je prišlo do odločitve vodstva podjetja, da se vzpostavi nov, digitalni sistem radijskih komunikacij. Odločali smo se med različnima sistemoma podjetja Motorole in sicer IP Site Connect (IPSC) in Linked Capacity Plus (LCP). Preko razpisa nam je bil ponujen sistem LCP.

 

V čem so prednosti tega sistema?

Dobra stvar sistema je, da deluje podobno kot mobitel. Ko prehajaš z enega območja, ki ga pokriva en repetitor, na drugega, sistem sam od sebe preklopi zvezo in tebi ni treba preklapljati kanala. To je največja prednost za uporabnika. V tem ima ta sistem prednost pred ostalimi. Ko nivo signala pade pod določeno mejo, sam išče boljšo lokacijo. Tako imaš vseskozi dobro zvezo, obenem pa sistem omogoča, da sta lahko prek enega repetitorja naenkrat aktivni dve zvezi. Vsi ostali sistemi bi za eno aktivno zvezo potrebovali en repetitor.

 

Za kak sistem gre, v tehničnem smislu?

Sistem je DMR (Digital Mobile Radio). Za svojo diplomo sem imel primerjavo DMR sistema in Tetre, to je sistem, ki ga uporablja slovenska Policija. Ker je Tetra precej dražja, smo se odločili za DMR.

 

Kako to, da ste se odločili za Motorolo?

Bili so tudi drugi ponudniki, npr. Kitajci, ki so zelo prodorni. Vendar so izkušnje z npr. evropskega prvenstva v košarki, kjer kitajski sistem ni deloval zadovoljivo, pripomogle k odločitvi za Motorolo.

 

Kaj vse omogoča nov sistem?

To je digitalni sistem. Digitalna tehnologija proti analogni je kot dan in noč. Omogoča že praktično vse, česar se spomniš. V naši družbi je še vedno primarna govorna zveza, pogovori med terenskimi delavci ali terenskimi delavci in dispečerjem. Sistem omogoča prenos podatkov, SMS sporočila, selektivne klice, konferenčne klice, pogovore med dispečerji, sprejemanje in prikaz rezervne signalizacije iz RTP in RP, beleženje pogovorov … Omogoča pogovor med radijsko postajo in mobilnim telefonom ter ima dober nadzorni sistem.

 

V kakšni fazi ste zdaj?

Uradno je projekt zaključen. Rok konec aprila smo komaj ujeli, saj je bilo ogromno dela. Omrežje smo zgradili, testiranje je zaključeno. Zdaj odpravljamo določene pomanjkljivosti, ki se še kažejo. Glede na to, da gre za velik sistem, kjer je več kot 500 uporabnikov, smo se odločili, da bomo najprej preverili, kaj je dobro. Obenem bomo zbrali vse pomanjkljivosti in jih vse naenkrat odpravili. Treba je poudariti, da gre za prvi tak sistem v Sloveniji in eden izmed prvih v Evropi. Velik potencial je tudi to, da bomo preko radijskega omrežja lahko upravljali z avtomatskimi ločilnimi mesti (ALM).

 

Za kaj gre?

Gre za stikala, ki avtomatsko odklopijo ločilna mesta distribucijskega omrežja. Opravljanje deluje prek gprs omrežja. Včasih so vse preklope ločilnih mest izvajali ročno. Z napredkom tehnologije so se določena ločilna mesta avtomatizirala. Na območjih, kjer je pokritost z gprs omrežjem zelo slaba, se pojavljajo številne težave z izklopi ali vklopi ALM. Na takih mestih vidimo možnost za postavitev ALM, ki bo upravljano preko DMR omrežja. Najprej moramo testirati samo delovanje, nato postaviti testno ločilno mesto. Kako bo šlo naprej bomo videli.

 

Kaj bo za vas zdaj boljše?

Sistem meni kot skrbniku omogoča izredno dober nadzor nad delovanjem. Vidim vse, od pogovorov, s kakšnim nivojem signala se pogovarjajo uporabniki, ali je z repetitorjem kaj narobe, je z zvezami kaj narobe, z alarmi, če je previsoka temperatura, če pride do izpada omrežja, kako je z antenami … Skratka, ogromno detajlov, kar je zelo dobro. Včasih so me klicali, zdaj pa na daleč vidim, za kaj gre in vem, kje iskati napako.

 

Ste imeli kak razpis? Kakšne stroške ste imeli z uvedbo sistema?

Razpis je bil objavljen lani v Uradnem listu. Pred razpisom smo naredili analizo stroškov cen na trgu. Cena investicije je bila blizu 400.000 evrov, sistem pa je zgradilo podjetje IT 100 d.o.o.

 

Kaj od opreme ste zamenjali?

Zamenjali smo kompletno opremo. Vseh mobilnih in ročnih postaj je več kot 500. Starih se niti ni več splačalo popraviti. Potem 14 repetitorjev, 11 mikrovalovnih zvez, brezprekinitveno napajanje, rezervni sistem, 10 dispečerskih konzol, vsa montaža sistema, od anten naprej … Sistem je bil zgrajen na ključ.

 

So bila potrebna kakšna šolanja?

Šolanj je bilo več. Uporabniki na terenu postaje že znajo uporabljati, za njih ni nič novega. Edino, kar smo jim pokazali, je to, da morajo pritisniti in pol sekunde počakati, da se zveza vzpostavi. Pri analogni postaji je bila zveza prej vzpostavljena. Zdaj so na enem kanalu tudi 4 repetitorji in dajejo zvezo, pokritost pa je veliko boljša. Šolanje so imeli tudi dispečerji, in sicer rokovanje s sistemom. Sistem za dispečerje smo poskušali narediti čim bolj podoben staremu in preprostega za uporabo. Vsi štirje dežurni na radijskih zvezah smo imeli posebno izobraževanje, s kolegom Riharjem pa sva imela tudi šolanje samo za naju kot skrbnika.

 

Kako poteka gradnja repetitorjev? So vsi vaši?

Vsi so naši. Zgradili in postavili smo jih na sedmih obstoječih lokacijah in na eni novi lokaciji tako, da na osmih lokacijah že stojijo, za deveto na Kumu pa še nismo dobili mikro lokacije. Morda bo zgrajen na lokaciji TET-a, se še dogovarjamo. Morda zna biti problem, ker je omenjena lokacija na območju Nature 2000. Postavljen pa mora biti, ker je na območju nadzorništva Radeče problem pokritosti z radijskim signalom. Na Mrzlici imamo repetitor, prav Kum pa onemogoča signal na območju doline Sopote.

 

Ali mobilne telefone še uporabljate?

Dispečerja lahko kličeš po mobilnem omrežju. Določena nadzorništva še uporabljajo telefone. To pa zato, ker več let niso uporabljali radijskih zvez, saj niso bile zadovoljive. Čez noč ne moreš spremeniti navade uporabnikov. Navadili se bodo postopoma. Sistem tudi omogoča, da prek telefona zvežeš nekoga z radijsko postajo. Dispečer lahko pokliče terenskega delavca in naredi konferenčno zvezo.

 

Kako pa je z varnostjo tega sistema? Vam lahko tudi kdo prisluškuje?

Zveze imamo kodirane. Težko nas kdo posluša, seveda pa se nas tudi lahko kdo loti. Vsak pa nas ne more poslušati, bi se moral zelo potruditi …

 

A lahko še enkrat navedete, kaj bo zdaj bolje kot prej?

Prvič, zelo zanesljiv sistem. Drugič, boljša pokritost območja, saj eno območje pokriva več repetitorjev. Tretjič, omogoča prenos podatkov.

 

Vladimir Habjan

Previous Article Prvi dve HPP predvidoma do konca julija
Next Article Preglovo nagrado prejela dr. Iva Hafner Bratkovič
Print
2569
Video - povezava:https://www.youtube.com/embed/tIcyMw--dcU