Nujno potreben glas

V zadnjem obdobju smo energetiki oziroma ožje gledano elektroenergetiki v javnosti predstavljeni kot negativci, ki predvsem obremenjujemo okolje, »razmetavamo« davkoplačevalski denar in zahtevamo nove in nove dajatve za polnjenje naših nenasitnih apetitov. In da gre za energetski lobi, za moč velikega kapitala, ki želi vse podrediti svojim interesom in ciljem, pri tem pa poteptati vse, ki niso ali kar ni skladno s temi interesi in cilji.

Takšna slika se ustvarja s strani nekaterih »nevladnikov« in novinarjev, pa tudi del državljanov tako komunicira. Konkretneje, ko v elektroenergetiki pogledamo ožje na hidroenergetiko, potem je tu zaznati mnenje in videnje, da želimo celotno območje Slovenije pozidati s pregradami, zajeziti vse vodotoke, dela izvesti neodgovorno tako v smislu ohranjanja investicijske vrednost kot omejevanja posledic v naravi na najmanjši možni meri. Zakaj je temu tako? Zakaj nas tako vidijo? Zakaj nas tako predstavljajo? Zakaj …? Sem stališča, da tega ne moremo in ne smemo gledati in sprejemati mirno, da je potreben odziv, glas. Ker temu ni tako. Ker se mora slišati tudi naš glas in poznati naše argumente, stališča, pojasnila.

Verjamem, da je električna energija nujna potrebna dobrina za življenje, kot ga poznamo v tako imenovanem zahodnem svetu. Le kdo si danes ne želi, ne zahteva in ne pričakuje, da ima električno energijo vedno na voljo in brez omejitev? In je ta tudi po konkurenčni oziroma čim nižji ceni? In vsi mi elektroenergetiki, pri tem mislim na vse udeležene v procesu proizvodnje, prenosa, distribucije in nenazadnje tudi prodaje električne energije, vsak dan predano delamo na tem, da je temu tako. To delo pa se večinoma ne opazi izven naših ograj. Izjeme nastopijo, ko ob vremenskih nevšečnosti kolegi distributerji ali prenosniki odpravljajo napake na daljnovodih, takrat je v medijih in javnosti pozitivna slika o elektroenergetiki.

Prav, nujno in potrebno je, da se elektroenergetiki večkrat oglasimo ter predstavimo in pojasnimo svoje delo in poslanstvo in da je le to namenjeno blaginji celotne družbe in ne elektroenergetikom samim sebi. Da električna energija ne »pride iz zida«, da je njena proizvodnja zahtevna, da zahteva strokovne, predane in odgovorne ljudi.

Pri izpolnjevanju svojega poslanstva pa ne sledimo samo cilju dobave potrebnih količin kakovostne električne energije, temveč se zavedamo tudi odgovornosti glede ekonomske uspešnosti poslovanja ter smo tudi družbeno in okoljsko odgovorni. Pri slednjem verjamem, da vsi odgovorno in predano delujemo v okviru meja možnega, izvedljivega in sprejemljivega. kljub navedenemu, pa se v okolju lahko zabeleži izpuste oziroma druge recimo temu obremenitve okolja. Vendar vsakršna človeška aktivnost obremenjuje okolje.

Zaključujem z mnenjem in stališčem, da moramo elektroenergetiki poleg osnovnega dela – sledenja poslanstva elektroenergetike, tudi stalno ozaveščati okolje, javnost o tem, da smo pri svojemu delu med drugim odgovorni, tako do družbe kot do narave in da neprestano delujemo v smeri najmanjših možnih vplivov na okolje.