O raziskavah na področju jedrske cepitve

Slovenija je jedrska država, in čeprav je najmanjša jedrska država na svetu, v naši jedrski elektrarni proizvedemo več kot tretjino električne energije. Koristi rabe tega čistega vira energije pa s seboj prinašajo tudi obveze za njeno odgovorno rabo. To vključuje tudi lastni, nacionalni dolgoročni raziskovalni program in na njem temelječe izobraževanje, odražati pa bi moral ustrezno razmerje med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. Znanstvenoraziskovalni skupnosti bi zagotavljal od proizvajalcev električne energije neodvisno dostopanje do znanj, ki jih jedrski deležniki potrebujejo za odgovorno upravljanje jedrskih tehnologij in odločanje o jedrski energiji kot varnem, trajnostnem viru za učinkovito proizvodnjo električne energije.

Strateškega dokumenta, ki bi opredelil raziskovalne prioritete in zagotovil dolgoročno stabilnost, tekmovalnost in kakovost raziskav na področju jedrske cepitve, v Sloveniji danes nimamo. Jedrske strokovnjake iz znanstvenoraziskovalnih, industrijskih, regulatornih in odločevalskih organizacij smo zato povprašali, kaj menijo o pripravi slovenske nacionalne raziskovalne strategije na področju jedrske cepitve ter ali, zakaj in kako so pri njenem nastajanju pripravljeni sodelovati. Jasen in odločen skupni imenovalec njihovih odgovorov je, da v Sloveniji tak strateški dokument potrebujemo in si ga želimo: prav vsi sogovorniki ga namreč prepoznavajo kot relevanten vsebinski kompas ter korak k stabilizaciji in izboljšanju preglednosti financiranja raziskovalne dejavnosti na jedrskem področju.

Pripravljeni so sodelovati pri njegovem nastajanju, saj se zavedajo koristi, ki jih bo imel tako za jedrsko skupnost kot za varno in zanesljivo dobavo konkurenčne električne energije, ki je v interesu vseh državljanov Slovenije. Nekoliko različni pa so njihovi pogledi na ključne izzive in pristojnosti za pripravo tega dokumenta.

»Slovenija potrebuje strateški dokument o raziskavah na področju jedrske cepitve,« je jasen prof. dr. Marko Čepin, predsednik DJS, in dodaja, da je treba poleg sprejetega dokumenta zagotoviti tudi uresničitev zapisanih usmeritev, saj strategija sama po sebi ni dovolj. »Trenutno stanje slovenskih raziskav je sicer dobro, a to zaradi zavzetih raziskovalcev, ki s premalo financiranja dosegajo lepe rezultate. Vpeti so v evropska sodelovanja, sodelujejo pa tudi z industrijo,« razlaga Čepin.

Prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS, ki je tudi pobudnik za organizacijo razprave članov DJS o pripravi strategije slovenskih nacionalnih raziskav na področju jedrske cepitve, poudarja, da na IJS osnutek strateškega dokumenta s svojimi notranjimi viri, torej v prostem času raziskovalcev, že pripravljajo. Kako pa je IJS pripravljen na takšno strategijo?

»Na IJS opravimo praktično vse predkonkurenčne raziskave v slovenskem prostoru, povezane z jedrsko cepitvijo. Torej raziskave, katerih rezultati niso poslovna skrivnost in so javno dostopni vsakomur, ne le plačniku. Tudi naše povezave s kolegi v tujini so izjemno dobre. Predpogoje za pripravo odličnega predloga slovenske raziskovalne strategije na področju jedrske cepitve torej imamo,« poudarja Cizelj in dodaja, da ima tak strateški dokument v jedrskih državah predvsem vlogo dolgoročnega dogovora države in vseh jedrskih deležnikov o osnovnih usmeritvah ter ciljih, prioritetah in virih, ki jih deležniki bodisi skupaj ali ločeno usmerjajo v raziskave in visokošolski sistem na področju jedrske cepitve.

»Vire, potrebne za nastanek takega dokumenta, praviloma zagotovi država, pri njegovi pripravi pa po svojih zmožnostih in v skladu s svojimi dolgoročnimi strategijami sodelujejo vsi jedrski deležniki,« razlaga Cizelj in kot primer dobre prakse na evropski ravni navaja Strateško raziskovalno in inovacijsko agendo (Strategic Research and Innovation Agenda, 2013), ki je nastala pod okriljem evropske jedrske tehnološke platforme SNE-TP.

Raziskovalne prioritete evropske jedrske platforme: varnost, trajnost, konkurenčnost

Ključni energetski izzivi Evrope so jasni: zanesljivost oskrbe z energijo, okoljskopodnebna sprejemljivost (s poudarkom na nizkoogljičnosti) in konkurenčnost. Evropska komisija je že leta 2011 v dokumentu Energy Roadmap 2050 jasno prepoznala pomen jedrske energije za oskrbo Evrope z električno energijo iz tega nizkoogljičnega vira, pred tem pa je že leta 2007 v načrtu SET (Strategic Energy Technology Plan) opredelila jedrsko cepitev kot eno ključnih nizkoogljičnih tehnologij.

Na teh podlagah smo oblikovali evropsko jedrsko raziskovalno strategijo, njena najnovejša različica je Strateška raziskovalna in inovacijska agenda (2013), in to je dokument, ki živi. Pomembno namreč podpira vlogo jedrske energije v evropski energetski politiki ter koristi tako članom SNE-TP platforme kot vsem evropskim državljanom, saj kot najvišje raziskovalne prioritete opredeljuje zagotavljanje jedrske varnosti, dodatno izboljšanje trajnostnih vidikov jedrske energetike in njene konkurenčnosti v smislu cenovne učinkovitosti električne energije iz jedrskih elektrarn.

S Cizljem se glede potrebe po slovenskem nacionalnem jedrskem raziskovalnem kompasu strinja tudi doc. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko na IJS: »Ker strateških raziskovalnih usmeritev na področju jedrske cepitve na državni ravni danes ni, jih moramo oblikovati in pri tem smo raziskovalci z IJS vsekakor pripravljeni aktivno sodelovati. Pravzaprav smo s kolegi raziskovalci že začeli pripravljati izhodišča za tak dokument,« razlaga Snoj. In zakaj tak dokument potrebujemo?

»Danes jedrski raziskovalci delujemo brez širših strateških usmeritev. V praksi to pomeni, da so usmeritve opredeljene le na ravni posameznih raziskovalnih skupin ali kvečjemu raziskovalnih institucij. Največje od teh raziskovalnih skupin dosegamo odlične rezultate po domačih in mednarodnih kazalnikih in smo tesno vpete v mednarodna sodelovanja. Novo znanje tudi prenašamo v prakso, a se zavedamo, da se pri tem še lahko izboljšamo. Pomemben izziv je finančni, saj je trenutno najbolj dolgoročen način financiranja raziskovalni program, ki traja šest let, drugo so projekti z zagotovljenim financiranjem za eno ali dve leti, kar pa je ovira za dolgoročne raziskave,« je kritičen Snoj.

S Cizljem in Snojem se strinja tudi dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta "Jožef Stefan", ki opozarja, da država ne določa strateških usmeritev in ne zagotavlja dolgoročnega financiranja, temveč le projektno in posledično nestabilno financiranje. »Strateške usmeritve oblikujejo izkušeni raziskovalci in vodje programskih skupin, ki pa so se morali v zadnjih letih sprijazniti s tretjino manjšim proračunom za raziskave,« razlaga Jordanova.

Raziskovanje jedrske cepitve mora biti skladno s strateškim razvojem Slovenije

Nujnost priprave strateškega dokumenta poudarja tudi direktor Uprave RS za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar in dodaja, da morajo pri pripravi takega dokumenta sodelovati vsi jedrski deležniki, tako raziskovalci kot uporabniki raziskav – upravljavci objektov in državni organi. »Strategija mora nastati v sklopu 'jedrskega ceha', smiselno bi jo bilo pripraviti kot dokument Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki predstavlja in združuje ta ceh. Tako bi pri nastajanju sodelovalo veliko jedrskih strokovnjakov, saj moramo najti kompromis med potrebami in željami vseh,« predlaga Stritar in opozarja, da bi se bilo treba vzporedno z usklajevanjem vsebine dogovoriti tudi o obliki takega dokumenta: »Lahko je zakonsko obvezujoč ali pa nekakšna mehka smernica. Nagibam se k slednjemu.«

Nasprotno pa Jordanova meni, da bi moralo strateški dokument o raziskavah na jedrskem področju pripraviti pristojno ministrstvo. »Vodilno vlogo bi moralo imeti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki bi ga zasnovalo na podlagi vhodnih podatkov ministrstva za infrastrukturo, povezanih z nastajajočim Energetskim konceptom Slovenije, ter ministrstva za okolje in prostor, povezanih z zahtevami Uprave RS za jedrsko varnost,« predlaga Jordanova in dodaja, da je IJS pri nastajanju dokumenta pripravljen aktivno sodelovati z vsebinskimi predlogi v okviru javnih razprav, podajanja mnenj in podobno. »Na predlog ministrstva lahko sodelujemo tudi s pripravo teoretičnih podlag, vendar IJS v ta namen nima zagotovljenih finančnih sredstev.«

Da je jedrska raziskovalna dejavnost skupaj s proizvodnim objektom NEK, zakonodajo, regulatornim organom in drugo podporno dejavnostjo sestavni del nacionalne jedrske infrastrukture, ki nas definira kot jedrsko državo, ter da omogoča varno in zanesljivo delovanje slovenskega jedrskega programa, se zavedajo na ministrstvu za infrastrukturo. »Jedrsko raziskovalno področje moramo usmeriti v skladu s predvidenim strateškim razvojem Slovenije, kar velja tudi za raziskave na področju jedrske cepitve. Strateški dokumenti so namreč tisti, ki usmerjajo raziskave in posledično tudi zagotovijo finančna sredstva,« je realen Danijel Levičar, bivši generalni direktor Direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo.

»Jedrsko cepitev moramo vključiti v celovito raziskovalno strategijo Slovenije. To področje raziskav je za naš delujoč jedrski program aktualno, zato smo na ministrstvu pripravljeni sodelovati pri pripravi strateškega dokumenta za področje jedrskih raziskav, ki je sicer v domeni ministrstva za izobraževanje, znanost in šport,« zagotavlja Levičar in dodaja: »Cepitev je izjemno pomembna tehnologija za nadaljnji razvoj družbe in kakovost življenja.«

Kako doseči ustrezno razmerje med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami?

Sogovorniki opozarjajo na pomen vzpostavitve ustreznega razmerja med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. Tako Božidar Krajnc, direktor inženiringa v NEK, poudarja, da Slovenija vsekakor potrebuje strateški dokument na področju jedrske cepitve, saj je treba spremeniti način dela in financiranja. »Jedrska industrija in upravni organi za zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti bi morali imeti več vpliva na vsebino in obseg raziskav. Te bi namreč morale podpirati vsakodnevno varno rabo jedrske energije in razvoj oziroma nadgradnjo uporabljenih tehničnih rešitev,« glede aplikativnega dela raziskav predlaga Krajnc.

Podobno tudi Jože Špiler, vodja tehničnega sektorja v GEN energiji, opozarja na pomen in vlogo aplikativnih raziskav, saj lahko le tako izboljšamo uspešno obratovanje jedrskih objektov in poslovanje jedrskih deležnikov: »Aplikativne raziskave naj rešujejo aktualne izzive v uporabi jedrske tehnologije v Sloveniji. Zavedati se moramo, da mora Slovenija kot jedrska država delovati na področju raziskav jedrske cepitve in tako zagotavljati jedrsko varnost svojih objektov, vendar je hkrati treba razumeti, da smo najmanjša jedrska država na svetu, torej so tudi naši človeški in finančni viri omejeni. To velja tudi za raziskave. Nujen je racionalen pristop, z jasnim ciljem na raziskovalnih temah, ki so relevantne za Slovenijo in ki nam omogočajo dodano vrednost,« predlaga Špiler.

Da je pravo razmerje med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami eden od najpomembnejših predpogojev dolgoročno stabilnega razvoja vsakega področja, njegovo doseganje v praksi pa zahteva veliko naporov vseh vpletenih, poudarja tudi Cizelj in ob tem dodaja, da aplikativnih raziskav ne smemo enačiti z reševanjem vsakodnevnih tehničnih izzivov, ki so sestavni del upravljanja in nadzorovanja jedrskih objektov ter večinoma temeljijo na komercialno dostopnem znanju.

»Dobre aplikativne raziskave potrebujejo odlično podporo ter sodelovanje temeljnih raziskav in industrije. Razvojna ambicioznost države in industrije sta pri tem nepogrešljivi,« je prepričan Cizelj in dodaja, da se poleg tega v marsičem razlikujejo tudi poslanstvo, motivacija, osebnostne lastnosti raziskovalcev in metode dela v temeljnih, aplikativnih in industrijskih raziskavah. V tujini se s tem izzivom praviloma spoprijemajo z vzpostavljanjem dolgoročnih partnerskih povezovanj.

Pomen razvojne ambicioznosti države in industrije poudarja tudi Jordanova: »Raziskovalna skupnost si želi večjih razvojnih ambicij slovenskega gospodarstva in infrastrukturnih dejavnosti, ki bi omogočale prenos novega znanja s področja jedrske cepitve v prakso oziroma njegovo komercializacijo.«

Z enotnim nacionalnim pristopom do (še) večje vpetosti v projekte EU

Pri raziskavah na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki so pomemben del raziskav na področju jedrske cepitve, prepoznava doc. dr. Tomaž Žagar, direktor ARAO, trenutne raziskovalne potenciale Slovenije približno uravnoteženo razporejene med vključevanje slovenskih raziskovalcev v evropske projekte in podporo domači industriji, slednje še posebej ob prihodnjih večjih projektih.

»Strateške usmeritve nacionalne raziskovalne strategije bi morale voditi k trem ključnim ciljem: dolgoročni cilj so vsekakor temeljne raziskave s poudarkom na razvoju znanja; srednjeročni cilj je sodelovanje v evropskih projektih z mislijo na prenos znanja v Slovenijo; kratkoročne cilje pa bi si morali zastaviti predvsem s sodelovanjem raziskovalnih institucij in industrije z namenom doseganja neposrednih rezultatov, ki bodo učinkovito koristili aktualnim potrebam domače industrije,« predlaga Žagar in dodaja, da lahko enotni nastop Slovenije z jasno podporo državnih institucij zagotovi nadaljnje vključevanje Slovenije v evropske projekte, katerih jasen trend v zadnjih letih je prav v smeri povezovanja in združevanja deležnikov.

Navaja konkreten primer - evropski projekt JOPRAD (Joint Programming on Radioactive Waste Disposal): »To je projekt Euratom, katerega vizija in cilj sta vzpostaviti skupno evropsko načrtovanje raziskav na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki v EU. Projekt poteka v okviru evropskega konzorcija, pogoj za sodelovanje v tem konzorciju pa je zagotovljena podpora uradnih državnih institucij. Potrebna je torej usklajenost med nacionalnimi jedrskimi deležniki: raziskovalci, industrijo in odločevalci. Ključno sporočilo projekta je, da interes za skupno načrtovanje obstaja. Treba pa je biti obveščen o priložnostih in dobro organiziran, torej na nacionalni ravni usklajen s ključnimi deležniki,« poudarja Žagar.

EKS in strategija razvoja Slovenije šele nastajata: izgovor ali priložnost za pripravo strategije jedrskih raziskav?

Usklajenost z odločevalskim okoljem pa ni nujna samo na ravni posameznih deležnikov, ampak tudi na ravni usklajenosti s krovnimi nacionalnimi strategijami. Na to opozarjajo praktično vsi sogovorniki. »Vlada RS še ni sprejela strateške odločitve, ki bi jasno in nedvoumno opredeljevala dolgoročno rabo jedrske energije za pridobivanje električne energije, vključno z gradnjo JEK 2. Taka odločitev bi utemeljila potrebo po organiziranem pristopu k pripravi ciljnih raziskovalnih programov,« meni Božidar Krajnc.

Jože Špiler kot dokumenta, s katerima mora biti strategija slovenskih jedrskih raziskav nujno usklajena, omenja predvsem Strategijo razvoja Slovenije in Energetski koncept Slovenije, ki sta trenutno oba v pripravi. S tem se strinja tudi Marko Čepin, Romana Jordan pa kot ključen izziv pri oblikovanju nacionalne jedrske raziskovalne strategije prepoznava prav vhodne podatke, s katerimi bi definirali dolgoročen razvoj in uporabo jedrskih tehnologij v Sloveniji.

Danijel Levičar je glede današnje in dolgoročne rabe jedrske energije v Sloveniji jasen, saj poudarja, da je jedrska opcija del našega obstoječega energetskega programa in da je v predlogu usmeritev za Energetski koncept Slovenije jedrska energija prepoznana kot pomemben vir tudi v prihodnji trajnostni energetski mešanici. »Da bi predlagane usmeritve Energetskega koncepta Slovenije pravilno in smiselno prenesli tudi v njegovo končno verzijo, bo treba jedrski raziskovalni program vključiti v druge resorne strateške dokumente, tudi v Strategijo razvoja Slovenije, ki je trenutno v nastajanju,« predlaga Levičar in dodaja, da vidi kot enega pomembnejših izzivov na tem področju tudi vključevanje raziskav s področja jedrske cepitve v dokaj novo, a že sprejeto Strategijo pametne specializacije, kamor področje jedrske cepitve zdaj še ni vključeno. »Najti bo treba način, kako strategijo raziskav na področju jedrske cepitve povezati z obstoječimi razvojnimi usmeritvami v Sloveniji,« sklene Levičar.

Iz pogovorov z jedrskimi deležniki izhajajo naslednje ugotovitve - kritične, a konstruktivne:

• širok krog jedrskih deležnikov (raziskovalci, industrija, regulator in odločevalci) se strinja, da potrebujemo nacionalno strategijo raziskav na področju jedrske cepitve, in vsi so pri njenem oblikovanju oziroma pisanju pripravljeni sodelovati; strinjajo se, da bo uspeh največji, če si jedrska stroka postavi svoj kompas in mu potem tudi sledi;
• na načelni ravni se zdi logično (čeprav se vsi zavedajo, da bo na izvedbeni ravni iskanje teh ravnotežij težavno), da je treba vzpostaviti ustrezno razmerje med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami ter pri tem upoštevati realne gabarite slovenskega jedrskega programa, vključno z višino razpoložljivih virov financiranja, tako državnih kot tistih iz industrije; pri tem bo dobrodošla tudi okrepitev razvojne ambicioznosti države in industrije, seveda v realnih okvirjih;
• osrednjega pomena je zagotavljanje dolgo-, srednje- in kratkoročne stabilnosti financiranja raziskav, zato je treba tudi raziskovalne cilje zastaviti glede na njihovo ročnost;
• ključen izziv je oblikovanje koherentne, enotne in uspešne nacionalne raziskovalno-razvojne zgodbe na področju jedrske cepitve, ki bo realna in usklajena z nadrejenimi strateškimi dokumenti na področju energetike, razvoja države in drugimi;
• in ne nazadnje še pobuda, kot izhaja iz nekaterih pogovorov: to, da se drugi nacionalni strateški dokumenti šele pripravljajo, naj jedrskim deležnikom ne bo izgovor, da se skupne jedrske raziskovalne strategije v tem trenutku še ne bi lotili. Nasprotno, naj to vzamejo predvsem kot priložnost, da se priprave raziskovalne strategije lotijo nemudoma, nato pa oblikovana stališča, o katerih jim bo uspelo vzpostaviti konsenz, čim prej skomunicirajo oblikovalcem politik in odločevalcem iz različnih resorjev kot vsebinska izhodišča v razmislek, usklajevanje in vključevanje v resorne strategije. Tako bodo imeli ti (različni, a z jedrskimi raziskavami in jedrsko energetiko tako ali drugače povezani) resorji priložnost prejeta strateška stališča o jedrskih raziskavah pravočasno spoznati, o njih premisliti in jih morebiti celo upoštevati. In to še preden bodo končali in zapečatili svoje resorne nacionalne strateške dokumente.<

Primer dobre prakse strateškega načrtovanja jedrskih raziskav

Strateška raziskovalna in inovacijska agenda (Strategic research and innovation agenda) evropske jedrske tehnološke platforme SNE-TP je strateški dokument, katerega nastanek je sofinancirala evropska komisija, pri pripravi vsebin pa so sodelovali člani SNE-TP. Med člani je danes že več kot 110 podjetij, raziskovalnih centrov ter pooblaščenih izvedencev za jedrsko in sevalno varnost. Iz Slovenije je med člani SNE-TP Institut "Jožef Stefan". Evropski komisiji ta strateški dokument služi kot podlaga za prioritizacijo (so)financiranja jedrskih raziskav ter kot podpora oblikovanju in izvajanju evropskih energetskih politik.

Več informacij: www.snetp.eu

Odmevnejši aktualni slovenski raziskovalni dosežki na področju jedrske fisije

Raziskovanje je iskanje oziroma razvoj novega znanja, torej znanja, ki na našem planetu še ne obstaja. V Sloveniji so raziskave na področju jedrske fisije motivirane predvsem z radovednostjo raziskovalcev, usmerjene pa so v boljše razumevanje in napovedovanje procesov, ki so pomembni za jedrsko in sevalno varnost. S finančno podporo javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS) in evropske komisije jih izvaja institut "Jožef Stefan" v sodelovanju s partnerji v evropski skupnosti, državah OECD, ZDA in na kitajskem.

Med odmevnejše slovenske raziskovalne dosežke v zadnjem času spadajo:

• reaktorski preračuni z upoštevanjem negotovosti,
• analiza in priprava jedrskih podatkov in njihovih negotovosti,
• izvedba in simulacija referenčnih eksperimentov reaktorske fizike za preveritev računskih modelov, - simulacije in meritve doznih polj v sevalnih in jedrskih objektih,
• sklopljene simulacije nevtronike in termohidravlike,
• simulacije prenosa toplote v turbulentnih enofaznih tokovih vode ali tekoče kovine,
• simulacije dvofaznih tokov z zasledovanjem medfaznih stičnih površin in z dvofluidnimi modeli,
• simulacije nastanka in rasti medkristalnih razpok v jeklih, obsevanih z nevtroni,
• poskusi in simulacije z razporeditvijo in zgorevanjem vodika v zadrževalnem hramu ter
• poskusi in simulacije parnih eksplozij zaradi stika raztaljenega goriva s hladno vodo.

Več informacij: http://f8.ijs.si/ in http://r4.ijs.si

Dr. Tomaž Boh, državni sekretar, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

»Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podpira prizadevanja kroga strokovnjakov, ki za področje jedrske cepitve želi postaviti srednje- in dolgoročne razvojne cilje, s katerimi se bo nato jedrska cepitev lažje razvijala in tudi optimizirala svoje resurse. Narava področja vključuje več resorjev in tudi drugih akterjev, zato menimo, da mora strategija nastati v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Njena implementacija je namreč odvisna od aktivnega sodelovanja vseh resorjev. Ministrstvo je pripravljeno sodelovati pri pripravi nacionalne jedrske raziskovalne strategije in pri njenem izvajanju prevzeti tudi del aktivnosti, ki se nanašajo na bazično znanost. V našem interesu sta predvsem znanstvena odličnost in optimizacija razpoložljivih sredstev za to področje, usmerjanje področja v smeri uporabnosti pa morajo prevzeti področno pristojne institucije.«

Prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS

»Poslanstvo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) je skrb za stabilno javno financiranje raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji na vseh vedah in področjih ter krepitev odlične znanosti. Zagotavljanje stabilnosti s programskim financiranjem in umerjenost razmerja med odličnim temeljnim in relevantnim aplikativnim raziskovanjem so usmeritve, ki nas vodijo pri našem delovanju. V začetku avgusta 2016 je bil sprejet nov Pravilnik o postopkih sofinanciranja in ocenjevanja ter o spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ki postopke in način dela pri izboru raziskovalnih projektov precej približuje načelom in načinu izbora pri Obzorju 2020, s posebnim poudarkom Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pri temeljnih projektih. V prihodnje si v nacionalnem sistemu želimo uvedbe večjih tematskih interdisciplinarnih projektov, ki bi omogočili raziskovanje na področjih, ki so ključnega pomena za razvoj in blaginjo Republike Slovenije. V evropskem kontekstu si želimo več pridobljenih projektov ERC na raziskovalnih organizacijah v Sloveniji, zato je v pripravi mehanizem od tri- do šestmesečnih gostovanj pri dobitnikih projektov ERC (ERC Visiting Fellowship).«

Kako in zakaj se lotiti priprave nacionalne raziskovalne strategije na področju jedrske cepitve?

Prof. dr. Marko Čepin, predsednik DJS:

»Zagotoviti je treba dolgoročno financiranje usmerjenih raziskav na področju jedrske fisije. Slovenija je premajhna, da bi delovala na vseh raziskovalnih podpodročjih; raziskave morajo biti jasno usmerjene.«

Danijel Levičar, bivši generalni direktor Direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo:

»Jedrski raziskovalni program si mora zaradi strateške pomembnosti izboriti primerno mesto znotraj slovenskih raziskovalnih programov. Financiranje je sicer izziv, a še večji izzivi so drugje, in ti morajo voditi v usklajeno, koherentno in uspešno nacionalno razvojno zgodbo. Raziskovalne prioritete vsekakor vidim v podpori varnemu in zanesljivemu izvajanju celotnega jedrskega programa, od proizvodnje električne energije do ravnanja z odpadki.«

Dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja IJS:

»Področje strateških jedrskih raziskovalnih usmeritev moramo v prihodnje obravnavati celovito in dolgoročno. Sprejeti moramo odločitev o dolgoročnem razvoju jedrskega programa v Sloveniji in identificirati ključne zmogljivosti, ki jih potrebujemo za njegovo realizacijo. Pri tem bi morali upoštevati mednarodne usmeritve ter raziskovalne in razvojne smernice jedrskega področja, poleg človeških virov pa zagotoviti tudi ustrezno raziskovalno infrastrukturo.«

Prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko, IJS:

»Raziskovalna strategija bo dogovor vseh jedrskih deležnikov o osnovnih usmeritvah in ciljih, prioritetah in virih. To bo prvi in zelo pomemben korak k stabilizaciji financiranja raziskav. Po vsebinski plati ne pričakujem težav pri oblikovanju dokumenta – njegov predlog bo nastal znotraj IJS in bo usklajen z dogajanji in dognanji v EU, ZDA, OECD/NEA in IAEA. Nekoliko več dela pa pričakujem pri usklajevanju te strategije s slovensko jedrsko industrijo in upravnimi organi ter pozneje pri zagotovitvi kakovostnih in dolgoročnih finančnih virov. Okrepiti je treba zavedanje, da dobre aplikativne raziskave potrebujejo odlično podporo in sodelovanje temeljnih raziskav in industrije. Pri tem sta nepogrešljivi razvojna ambicioznost države in industrije.«

Dr. Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost:

»Postavimo skupno raziskovalno strategijo in si obljubimo, da ji bomo sledili. Jasno zapisani kratko- in dolgoročni cilji strategije bodo povečali verjetnost pridobitve finančnih virov. Danes potencialni financerji neradi dajo denar, ker ne vedo, za kaj točno ga dajo. Morda nam lahko na podlagi takšne strategije celo uspe spremeniti sedanji sistem financiranja raziskovalne dejavnosti pri ARRS, kjer zdaj šteje izključno znanstvena odličnost. Ključni izziv je torej pripravljenost vseh skupaj, da sedemo za isto mizo in najdemo kompromis med našimi željami. Vse drugo je preprosto!«

Jože Špiler, vodja tehničnega sektorja, GEN energija:

»Odgovornost za nastanek strategije ni pri eni organizaciji, temveč mora biti plod skupnega napora vseh deležnikov, sicer je vprašljiva njena izvedba. GEN energija je pripravljena sodelovati pri nastajanju in izvedbi strateškega dokumenta, pri čemer je pomembno vzpostaviti ustrezno razmerje med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami.«

Doc. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko, IJS:

»Z jedrsko elektrarno sobivamo približno stoletje ali več. V tem času prihaja do pomembnih sprememb v znanosti, tehnologiji in družbi, kar s seboj prinaša kadrovska, politična, ekonomska in druga tveganja tako za upravljavca jedrskega objekta kot za njegovega nadzornika – državo. Obvladovanje tovrstnih tveganj je mogoče le z lastnim, dolgoročnim in mednarodno vpetim raziskovalnim programom. Brez strateškega dokumenta je tak dolgoročen program težje voditi in ohranjati.«

Božidar Krajnc, direktor inženiringa, NEK:

»Da, Slovenija potrebuje strateški dokument o raziskavah na področju jedrske fisije. Pri njegovem nastanku morajo poleg raziskovalnih organizacij sodelovati tudi industrija in upravni organi z jedrskega področja. Raziskave bi morale biti v prihodnje namenjene predvsem podpori pri vsakodnevni rabi jedrske energije in razvoju oziroma nadgradnji uporabljenih tehničnih rešitev.«

Doc. dr. Tomaž Žagar, direktor ARAO:

»Slovenija potrebuje strateški dokument o raziskavah na področju jedrske fisije, ki bo zajemal tudi področje ravnanja z RAO. Strategija mora zastaviti dolgo-, srednje- in kratkoročne raziskovalne cilje; med slednjimi je tudi okrepitev sodelovanja z industrijo z namenom doseganja neposrednih rezultatov, ki bodo učinkovito koristili aktualnim potrebam domače industrije.«

Mag. Mojca Drevenšek, Consensus