Obeta se pohitritev postopkov umeščanja v prostor

Na okoljskem ministrstvu napovedujejo učinkovitejše postopke, ki bodo omogočali hitrejšo izvedbo ključnih nacionalnih projektov. Minister mag. Andrej Vizjak pričakuje okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice še letos.

Kot je znano, so pri nas postopki umeščanja v prostor zelo dolgi, verjetno se vsi strinjamo, da predolgi. Zaradi počasnosti se mnogi postopki tudi državnega pomena vlečejo leta in leta, desetletja. Kot kaže, se na tem področju vseeno napovedujejo pozitivne spremembe. Novi minister na ministrstvu za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak napoveduje pohitritev postopkov. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih energetskih projektih.

Ob obisku HE Brežice konec aprila ste povedali, da so med prednostnimi cilji ministrstva učinkovitejši postopki, ki bodo omogočali hitrejšo izvedbo ključnih nacionalnih projektov. Kaj konkretno ste s tem mislili?

To pomeni, da bomo prilagodili postopke umeščanja v prostor za te objekte na tako, da bo prišlo do izdanih dovoljenj v razumnem roku. Da se ne bodo več pojavljale prakse, kot smo jih imeli do zdaj, da je bila recimo pobuda za državni projekt sprejeta leta 2006, da je bil državni prostorski načrt (DPN) sprejet leta 2013, danes pa še ni dovoljenja za gradnjo. Kar pomeni, da se vse skupaj vleče že 14 let in da še vedno ni jasnega epiloga. To je nedopustno. Ali je projekt okolju prijazen ali ne oziroma sprejemljiv za okolje ali ne, bi morali ugotoviti razmeroma v kratkem roku, največ v letu ali dveh. Potem se lahko izvede tudi gradnja ali pa, če se ugotovi, da ni sprejemljiva, tudi ne. Pogosto so zaradi zavlačevanja ogrožena tudi evropska sredstva, kajti nekateri pomembni projekti so povezani tudi s črpanjem kohezijskih sredstev. Na primer dobršen del železniške infrastrukture, ne nazadnje tudi daljnovodne povezave, tipičen primer je denimo 400 kV Cirkovce–Pince. V mislih imam tako predvsem učinkovitejše postopke izdaje dovoljenj, vendar pa poudarjam, ne na račun okolja in narave, temveč z bolj koordiniranim delovanjem nosilcev urejanja prostora, pa tudi državnih organov sploh.

Kateri so po mnenju ministrstva ključni nacionalni projekti s področja energetike?

Gre za postopke,  ki se tičejo cestne infrastrukture, različni odseki, tretja razvojna os, če govorimo o železnicah, gre za gorenjsko progo pri Jesenicah, vozlišče Pragersko, drugi tir, za projekte energetske infrastrukture, HE Mokrice, tudi HE na srednji Savi. Gre tudi za daljnovodne povezave, omenil sem že daljnovod Cirkovce–Pince. Precej projektov je energetskih, na primer tudi izgradnja odlagališča NSRAO. Nekaj strateških državnih projektov je, ki se vlečejo nerazumno dolgo, čeprav vsi vemo, da jih potrebujemo.

Ob omenjenem obisku ste tudi napovedali, da za HE Mokrice pričakujete okoljevarstveno soglasje še to leto. Kako bi se to lahko uresničilo?

S sprejetjem interventnega zakona za učinkovitejšo gradnjo bi bilo mogoče vse postopke, začete pred uveljavitvijo gradbenega zakona, se pravi pred letom 2008, za katere so bili že začeti postopki izdaje naravovarstvenega soglasja, preoblikovani v integralni postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja. S tem bi potekali postopki precej hitreje kot do zdaj, kajti tam, kjer še ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje, bi trajalo še nekaj let, da bi bilo izdano. Vse skupaj čaka še postopek za gradbeno dovoljenje. Skratka, interventni zakon omogoča, da se to združi v t. i. integralni postopek, ki se lahko ob upoštevanju vseh ugotovitev iz dosedanjih faz postopka hitro pozitivno zaključi. Ocenjujemo, da je prav zaradi omenjenih ukrepov v interventnem zakonu mogoče že letos zaključiti postopke izdaje gradbenega dovoljenja za HE Mokrice.

Kako zagotoviti kompromis med ohranjanjem narave in okolja ter med razvojnimi potrebami družbe, torej pri investicijah, ki posegajo v okolje?

Predvsem z učinkovitima usklajevanjem med vsemi interesi v prostoru. Gotovo ima investitor interes zgraditi objekt. Upoštevati je treba mnenja nosilcev urejanja prostora, ki skrbijo za okolje oziroma imajo določene zahteve, kot so Zavod RS za varstvo narave, Zavod za ribištvo Slovenije, ARSO itd. Potem je treba najti kompromisne rešitve, da bi lahko izvedli projekte in hkrati sprejeli vse potrebne omilitvene oziroma izravnalne ukrepe, da bi bil projekt tudi okoljsko in naravovarstveno sprejemljiv. To je mogoče narediti. Kar nekaj dobrih primerov kaže v to smer, vendar mora biti ta način usklajevanja učinkovit, ne pa da se vleče. In da se v postopku ne izdajajo mnenja, ki so nejasna, ki niso obrazložena. Navsezadnje si želimo, da vsi nosilci urejanja prostora izdajajo jasna in nedvoumna mnenja, ki so utemeljena in obrazložena.

Ob že omenjenem obisku ste tudi izjavili, da si boste prizadevali za nadaljevanje gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi in še kje v Sloveniji. Kaj to konkretno pomeni za projekt izgradnje elektrarn na srednji Savi in za druge reke, tudi za Muro?

Ločil bi dva projekta na to temo. Prvi projekt je gradnja HE na srednji Savi. Gre za manjkajoče hidroelektrarne med zgornjo in spodnjo Savo. Tam so zgrajene, manjkajo pa v sredini. V tem smislu smo že pospešili usklajevanje koncesijske pogodbe med MOP, ki je nosilec pravic koncedenta, oziroma RS in HSE, ki je imetnik koncesije. Smo v sklepni fazi usklajevanj. Mislim celo, da bomo to pogodbo uskladili že pred poletjem in da bo lahko sprejeta v nekaj mesecih. Hkrati poteka finalizacija sporazuma z lokalnimi skupnostmi. Prepričan sem, da je izvedba takega projekta mogoča le v dogovoru z njimi, in menim, da morajo imeti pomembno vlogo pri tem projektu. Intenzivirali smo priprave in menim, da je ta rok realen. Tako bi potem koncesionar lahko začel oziroma nadaljeval umeščanje v prostor za vse HE na srednji Savi, zlasti tistih na spodnjem delu, v Zasavju, ki so bistveno bolj projektno dodelane.
Za HE na Muri velja precejšnje nasprotovanje. Ne znam si predstavljati, ker prihajam iz Posavja, kjer smo zgradili HE na Savi, da bi gradili HE na Muri v nasprotju z interesi lokalnih skupnosti. Menim, da bodo prej ali slej tudi tam spoznali, da so lahko jezovi na Muri s HE tudi izredno učinkovit ukrep za preprečevanje nadaljnjega upadanja podtalnice, za kmetovanje v Pomurju, saj bo s pregradami več vode za namakanje. Skratka, ko bo prevladalo zavedanje, da taki projekti spremenijo en kanal v verigo pragov, ki ponujajo tudi druge možnosti, kot sem jih navedel, od stabilizacije in dviga podtalnice pa do možnosti namakanja kmetijskih površin in koriščenja vodnih površin za šport in rekreacijo ter ne nazadnje za zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Muri, torej, ko bo v Pomurju dozorelo prepričanje, da so taki projekti večnamenski in ne le energetski, potem bo tudi pot do HE hitrejša. Ta trenutek pa menim, da je nasprotovanje projektu preveliko, da bi bilo smiselno zagnati ta projekt.

Kaj za slovensko energetiko pomeni nova načrtovana HE Mokrice in kaj energetsko in finančno pomeni večletna zamuda začetka njene gradnje?

Pobuda za pripravo DPN za HE Mokrice je bila dana leta 2006. Leta 2013 je bila sprejeta uredba o DPN, s tem pa sta postala ta lokacija in ta projekt tudi sestavni del pravnega reda RS, saj je uredba podzakonski akt in akt vlade. Od takrat naprej potekata izdelava in usklajevanje presoje vplivov na okolje skupaj z okoljevarstvenim soglasjem. Po moji oceni je vlada v letu 2014 in pozneje leta 2016 na tem območju popolnoma nerazumno določila novo območje Nature  2000, skratka, posegla v neko lokacijo, kar je močno zapletlo postopke in zato še danes nimamo dovoljenja. Tako ostaja del Posavja oziroma del občine Brežice brez protipoplavne zaščite. To je velika škoda, saj so ljudje še vedno izpostavljeni škodljivemu delovanju visokih voda, ki se pojavljajo čedalje pogosteje. To je prva velika negativna plat tega, da projekt še ni končan. Druga je v energetskem smislu. Načrtovana proizvodnja HE Mokrice je 131 GWh električne energije na leto iz OVE. To pomeni, da Slovenija ne bo izpolnila zavez glede deleža OVE v končni porabi električne energije. S tem krši zaveze iz podnebno energetskega paketa, sprejetega leta 2008, in za to kršitev so predvidene tudi sankcije. Kakšne bodo, danes ni jasno, ne nazadnje leto 2020 še ni poteklo, smo pa zelo blizu, in več kot jasno je, da ta HE v tem roku ne bo zgrajena. Poleg tega mora Slovenija električno energijo, ki ni bila proizvedena doma, uvažati, saj jo porabimo več, kot jo sami proizvedemo, in smo uvozno odvisni. S tem sta oškodovana tudi država in občinski proračuni, kajti od te električne energije bi se plačevala koncesijska dajatev in vodna povračila tako državi kot lokalnim skupnostim, zdaj se pa ne. 

Iz katerih virov se bo pokril infrastrukturni del projekta HE Mokrice? Katere so osrednje naložbe v infrastrukturni del?

Program infrastrukturnih ureditev za HE Mokrice je sprejet. Iz tega programa je razvidno, da se bo financiral iz vodnega in tudi podnebnega sklada, pa tudi drugih proračunskih virov. Gre za izgradnjo akumulacijskega bazena, izgradnjo omilitvenih ukrepov in nadomestnih habitatov, med drugim tudi za renaturacijo Gabrnice in reke Sotle, pa tudi za izvedbo ureditev izlivnega dela reke Krke, ki pomembno vpliva na protipoplavno zaščito nekaterih naselij gorvodno, Krške vasi in Velikih Malenc. Gre tudi za izvedbo protipoplavnih nasipov naselij Loče, Mihalovci in Rigonce, torej vrsto vodnih ureditev, ki se bodo financirale. Vse to znaša okoli 80 milijonov evrov. Ta del financira država iz omenjenih virov. Energetske ureditve financira koncesionar, to je družba HESS. Naj omenim še pomemben projekt, tesno povezan z infrastrukturnimi ureditvami, to je nov most čez Savo pri Čatežu oziroma med Čateškimi toplicami in Čatežem ob Savi. Gre za prepotreben most v občini Brežice, kajti ta trenutek je v občini le en most, pa še ta je star 40 let in potreben obnove. Če bi bilo z njim kaj narobe, sta levi in desni breg Save praktično odrezana drug od drugega, tako da je nov most nujno potreben. Zato je most sestavni del projekta HE Mokrice in je bil umeščen v prostor hkrati z DPN za HE Mokrice ter mora biti v skladu s podpisanimi zavezami države tudi zgrajen vzporedno z infrastrukturnimi ureditvami.

Kolikšen je infrastrukturni delež glede na celotno ocenjeno vrednost naložbe izgradnje HE Mokrice?

Manj kot polovica, kajti pri državi gre vedno za znesek z DDV, pri čemer bo delež koncesionarja brez DDV tudi v znesku okoli 85 milijonov evrov, a brez DDV, z DDV pa to znese blizu 100 milijonov evrov.