Odziv javnosti na usmeritve za pripravo EKS nad pričakovanji

Pripombe je podalo 53 ključnih organizacij s področja energetike, gospodarstva, različnih resorjev državne uprave, raziskovalnih institucij, nevladnih organizacij, sindikatov in drugih organizacij ter 698 posameznikov. Pred ministrstvom pa je velik izziv, saj si je veliko pripomb diametralno nasprotujočih.

Največ pripomb se je nanašalo na rabo energije (24 odstotkov), sledijo pripombe na strateške usmeritve (21 odstotkov) ter pripombe na vire energije in podporni okvir (18 odstotkov) dokumenta. Po pričakovanjih ministrstva se je veliko pripomb nanašalo na vsebinski del dokumenta. Izkazalo se je tudi, da bo ključne odločitve treba doseči na področju rabe in virov energije ter povezane infrastrukture.

Izražena je bila predvsem želja po bolj natančni opredelitvi kriterijev trajnosti, po oblikovanju seznama trajnostnih tehnologij ter, da mora biti energetska učinkovitost prioriteta. Največ pripomb glede ciljev dokumenta je letelo na letnici 2035 in 2055, cilje za obe in za vsa področja ter elektromobilnost. Porajalo se je vprašanje sobivanja proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov in jedrske energije, kar se nanaša na zanesljivosti in kakovosti oskrbe.

Pripombe na rabo energije so bile enakomerno razporejene med področja električne energije, prometa in toplote. Med drugim, kaj pomeni, če elektriko proizvajamo le iz obnovljivih virov. V zvezi s prometom je bilo veliko pripomb na to, da so cilji preveč ambiciozni in, da bi bilo treba raziskati tudi druge možnosti torej alternativna goriva. Na področju toplote pa vlada splošno strinjanje o usmeritvi v obnovljive vire, soproizvodnji in daljinski toploti. 

Zemeljski plin ustrezen prehodni energent

Glede virov energije je ministrstvo prejelo najbolj razpršene in najbolj nasprotujoče si pripombe, in sicer glede ciljev ter prednosti in slabosti, kar je predvsem posledica promoviranja različnih tehnologij. Enotni pa so si bili v tem, da je potrebno zagotoviti enakopravno obravnavo vseh virov, čemur bodo na ministrstvu tekom leta namenili dodatno pozornost. 

Največ pripomb se je nanašalo na obnovljive vire energije. Med drugim je bilo razbrati, da ne potrebujemo samo ciljev temveč državno podporno okolje za nove investicije. Zanimivo, pa se je pokazala tudi dilema izrabe vodnega potenciala, torej argumenti za in proti. Na področju jedrske energije je bilo najbolj izpostavljeno vprašanje jedrskih odpadkov in potrditev, da gre za zanesljiv nizkoogljičen vir. Pri fosilnih virih so si bila mnenja glede uporabe premoga nasprotujoča, mnenje, da je zemeljski plin prehodni energent do opustitve rabe fosilnih goriv, pa je bilo enotno. Ob opustitvi tekočih goriv pa se poraja vprašanje, kako bo država nadomestila izpad proračunskih prihodkov. 

Na področju podpornega okvirja so bila največ pripomb deležna energetska omrežja. Prevladalo je enotno mnenje, da so premalo opredeljena področja izobraževanja, raziskav in inovacij. Opozorili so tudi na potrebne finančne mehanizme ter usklajenost politik.

Le z usklajenostjo politik, bomo namreč lahko izvajali vse tisto, kar bomo zapisali v energetski koncept in le takšen dokument bo uresničeval cilje, ki smo si jih zadali.

Polona Bahun