Ogljična intenzivnost gospodarstva v Sloveniji ostaja visoka

Tokratna poročila o državah vsebujejo tri novosti. Skladno z usmeritvami ključnih dokumentov Evropske komisije, kot sta Letna strategija za trajnostno rast in Evropski zeleni dogovor, se analiza poročil o državah osredotoča na konkurenčno trajnost, namenjeno vzpostavitvi gospodarstva, ki deluje v korist ljudi in planeta. V ta namen vsako poročilo vsebuje posebno poglavje o okoljski trajnosti. To analizira izzive in priložnosti, ki jih državi prinaša podnebno energijski prehod, ter identificira potrebne strukturne reforme in najpomembnejše naložbene potrebe na področjih, kot so energetika, promet in stavbe. Ker so ekonomsko-socialni izzivi in naložbene potrebe, s katerimi se srečujejo države in njihove regije pri prehodu v podnebno-nevtralno gospodarstvo, različni, vsako poročilo o državi vključuje tudi posebno prilogo, namenjeno identifikaciji potencialnih regij ali sektorjev, ki bi bili lahko upravičeni do finančne pomoči Sklada za pravičen prehod. Kot je znano, je Evropska komisija januarja 2020 predlagala ustanovitev Sklada za pravičen prehod, ki bi zagotovil finančno pomoč regijam in sektorjem v vseh državah, ki bi jih prehod v podnebno-nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel. Današnja identifikacija posameznih regij ali sektorjev znotraj države predstavlja podlago za začetek tovrstnega dialoga z nacionalnimi oblastmi. Zadnja novost pa je ta, da cilji trajnostnega razvoja postajajo sestavni del evropskega semestra. Vsako poročilo o državi zdaj vključuje povzetek ocene napredka držav članic pri njihovem doseganju, pa tudi posebno temu namenjeno prilogo, ki prikazuje uspešnost posamezne države pri teh ciljih in trend v zadnjih petih letih.

Slovenijo na področju energetike čaka še precej dela

Poročilo o Sloveniji 2020 ugotavlja, da je bil napredek dosežen pri skoraj vseh od 17 ciljev trajnostnega razvoja, zlasti socialnih, kar jo uvršča višje, kot znaša povprečje EU. Na drugi strani pa izpostavlja, da ogljična intenzivnost gospodarstva v Sloveniji ostaja visoka, država pa nima celovite strategije za prilagajanje na podnebne spremembe. Na splošno Evropska komisija napredek Slovenije pri uresničevanju lanskih priporočil ocenjuje kot omejen, med drugim to velja tudi za napredek pri uresničevanju cilja osredotočanja naložbenih gospodarskih politik na prehod v nizkoogljično družbo.

V zvezi z energetiko in infrastrukturo poročilo opozarja na pomanjkanje jasnega in predvidljivega okvirja za naložbe v dekarbonizacijo energetskega sektorja. Potrebne so namreč nove naložbe v infrastrukturo, ki jih v zadnjem času ni bilo, če Slovenija želi ostati na poti trajnostne rasti. Opozarja predvsem na nove naložbe v proizvodne zmogljivosti. Infrastruktura za prenos zemeljskega plina in električne energije je sicer dobro razvita, ostajajo pa težave pri skladiščenju in operativnih vprašanjih čezmejnega prenosa, predvsem s Hrvaško in Madžarsko. Slovenija se sooča z izzivi pri promociji trajnostne mobilnosti, s ciljem zmanjšanja prometa z osebnimi vozil in povečanja uporabe javnega prometa in drugih oblik trajnostnega prometa. Posledično so zato stroški prometa visoki, to pa velja tudi za izpuste iz prometa. Verjetno bi k izboljšanju pripomogla tudi nadgradnja in modernizacija železniškega omrežja, ki po ocenah Evropske komisije poteka prepočasi in ne bo dosegla brezogljičnega prometa v letu 2050. Kljub temu pa počasi razvija ukrepe za zmanjšanje rabe energije in izpustov v prometu, predvsem za rabo alternativnih goriv. Čeprav je zavedanje javnosti o problematiki podnebnih sprememb visoko, pa država Celovite strategije o prehodu v brezogljično družbo, ki bi vključevala vse sektorje, še ni pripravila.

Kar se tiče doseganja ciljev do 2020 in 2030, poročilo ugotavlja, da bo Slovenija cilj zmanjšanja emisij za leto 2020 dosegla, ni pa še gotovo, da ji bo to uspelo tudi pri cilju energetske učinkovitosti. Velik izziv Sloveniji predstavlja doseganje cilja deleža OVE v končni rabi energije. Ta se je namreč iz približno 22,4 odstotka v letu 2013 zmanjšal na okoli 21,1 odstotka leta 2018 namesto, da bi se povečeval proti zastavljenemu cilju 25-odstotnega deleža leta 2020. Po oceni komisije je glavni razlog, da Slovenija cilja ne bo dosegla, nesoglasje vseh deležnikov glede tega, na kakšen način v Sloveniji proizvajati čisto energijo. Prav tako si je Slovenija v osnutku NEPN postavila prenizek cilj glede OVE za leto 2030, saj je ta kar za deset odstotkov nižji od cilja na ravni EU, ki znaša 37 odstotkov. Ob tem je še opozorila, da Slovenija Evropski komisiji ni uspela v zastavljenem roku poslati osnutka NEPN.
Poročilo navaja, da trenutna energetska mešanica Slovenije ne pelje k cilju dekarbonizacije do leta 2050, saj je močno odvisna od premoga, delež obnovljivih virov je premajhen, prav tako pa se še ni odločila glede rabe jedrske energije. Načrt opuščanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije, kar bo močno vplivalo na zapiranje premogovnika v Velenju, še ni izdelan, čeprav je ključen za prestrukturiranje zasavske premogovne regije. Evropska komisija opozarja, da je treba najti ustrezno ravnotežje med proizvodnjo zelene energije in ohranjanjem narave, saj se zaradi izredno bogate naravne dediščine Slovenija srečuje s številnimi okoljskimi omejitvami. Prav tako nima izdelanega večsektorskega strateškega okvirja za trajnostni razvoj.

V nadaljnjih korakih bo poročila o državah skupaj z rezultati poglobljenih pregledov obravnaval Svet EU. Komisija bo o povzetkih ugotovitev poročil o državah razpravljala z Evropskim parlamentom. V prihodnjih mesecih bodo predstavniki komisije obiskali države članice ter o analizah in ugotovitvah iz poročil o državah razpravljali z nacionalnimi parlamenti, vladami, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. Komisija bo nato predstavila predloge za nov sklop priporočil za posamezne države.