Osvežen osnutek NEPN bo moral še v okoljsko presojo

Kot so sporočili iz Ministrstva za infrastrukturo, je Focus, Društvo za sonaraven razvoj, 16. maja povzelo poročilo nevladne fundacije European Climate Fundation, ki je ocenila vse osnutke nacionalnih energetsko- podnebnih načrtov (NEPN) in pripravila nevladno lestvico ambicioznosti načrtov. Ker je bil Slovenski osnutek NEPN v tem poročilu ocenjen kot najmanj ambiciozen, na ministrstvu, ki je pripravilo omenjeni osnutek, opozarjajo na nekatera dejstva, ki so nujna za celovito poznavanje in razumevanje nastajanja tega dokumenta. 
Republika Slovenija je bila jeseni lani zaradi nedejavnosti in nesprejetja potrebnih odločitev prejšnjega vodstva MzI in MOP v času mandata vlade 2014-2018 soočena z resno zamudo pri pripravi osnutka NEPN. Oktobra 2017 je bila imenovana medresorska delovna skupina za pripravo NEPN. Strokovne službe MzI so sicer pripravile tudi razpis za izvajalca strokovnih podlag, vendar je prejšnje vodstvo MzI razpis objavilo šele 29.avgusta lani oziroma tik pred iztekom mandata. Novo vodstvo MzI je lani jeseni  aktivnosti končno pospešilo, saj se je zavedalo resnosti posledic, če Slovenija do konca decembra Evropski komisiji ne bi predložila vsaj osnutka NEPN. Slovenija bi bila namreč edina država članica EU, ki osnutka ne bi predložila, izgubila pa bi tudi možnost črpanja 460.000 evrov nepovratnih sredstev, povezanih neposredno s predložitvijo osnutka NEPN. MZI je tako v okviru medresorske delovne skupine začelo oktobra-novembra lani usklajevati pripravo osnutka NEPN, novembra pa je bil izbran tudi izvajalec strokovnih podlag za NEPN, Institut Jožef Stefan, ki vodi konzorcij 10 nacionalnih inštitucij. 
Osnutek NEPN, ki je bil poslan Evropski komisiji, je tako nastal v časovni stiski in ob pomanjkanju strokovnih podlag pripravljen kot skupek že sprejetih vladnih odločitev in veljavne evropske zakonodaje. Gre torej dobesedno za kopiranje veljavnih in s strani vlade že sprejetih dokumentov (Strategije razvoja Slovenije, predloga resolucije Energetskega koncepta Slovenije, sprejetega na vladi marca 2018, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020) in Uredbe EU 2018/842 o delitvi bremen v zvezi s cilji 2030 na področju ne-ETS emisij (določen je slovenski prispevek -15 odstotkov).
Ministrstvo za okolje in prostor je na politični ravni, zaradi deklarirane želje po večji ambicioznosti pri določitvi ciljev, konec decembra nasprotovalo odločitvi, da se osnutek pošlje Evropski komisiji, čeprav so predstavniki MOP pri pripravi osnutka sodelovali. MzI je, upoštevajoč da gre za skupek že veljavnih vladnih odločitev in evropske zakonodaje, sprejelo odločitev, da se osnutek vseeno pošlje, tudi zato, da se Slovenija izogne finančnim sankcijam in drugim posledicam, ki bi sledile. Pomembna okoliščina pri tej odločitvi je bilo tudi dejstvo, da imamo v končni različici besedila NEPN, ki mora biti sprejeta do konca tega leta, možnost povečati cilje in izkazati  ustrezno ambicioznost. 

Ministrstvo za infrastrukturo v zvezi s končno različico NEPN drugače načrtuje še naslednje aktivnosti. Institut Jožef Stefan, kot izbrani izvajalec strokovnih podlag, bo 29. maja MzI predložil osvežen osnutek NEPN. Na podlagi osveženega osnutka bodo nato sprožili celovito presojo vplivov na okolje, ki bo pokazala, kaj je z vidika ambicioznosti ciljev sploh okoljsko sprejemljivo. Ključni vidik priprave NEPN je sicer, da se res uporabi in izkoristi  vse strokovno znanje, ki ga v Sloveniji premoremo, kar je tudi cilj sodelovanja s konzorcijem desetih inštitucij. Poleg tega pa Mzi ves proces priprave NEPN vodi zelo transparentno in tudi usmerja številne aktivnosti, kjer lahko sodeluje tako stroka kot druga zainteresirana javnost. (bj)