Novice

Elektrika je bila v prvem polletju za gospodinjstva dražja, plin pa cenejši. Največji, 36-odstotni, delež v proizvodnji električne energije so prispevale hidroelektrarne, delež sončnih in vetrnih elektrarn pa je znašal 8 odstotkov. Poraba elektrike se je v primerjavi z lani povečala, a še vedno bila nižja kot leta 2022.

Sredstva bodo namenjena 39 investicijskim projektom v osmih državah članicah EU, vključno s prvim projektom v Sloveniji, ki je postala upravičenka sklada leta 2024.

Ta delež je za 18 odstotnih točk nižji od cilja za leto 2030, ki znaša 42,5 odstotka. Za dosego cilja bi se delež OVE od leta 2024 do 2030 moral povečati za 2,6 odstotne točke na leto. 
 

Vlada je včeraj sprejela sklep o preveritvi ustreznosti sistema petih časovnih blokov in dveh sezon, določenega v Aktu o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Hkrati je ministrstvu naložila pripravo analize in predlogov za prilagoditev prispevkov za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom.

V njem je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij, večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost.

V letu 2024 se namensko premoženje in kapital Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, povečujeta za 12,6 milijonov evrov. To bo omogočilo nadaljnjo podporo investicijam, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.

Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja analizo dejanskih podražitev omrežnine v različnih vrstah podjetij po uvedenem novem sistemu obračunavanja omrežnine. Zaključke bo najprej obravnavala na novo oblikovana delovna skupina GZS in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, januarja pa bodo z izsledki seznanili tudi javnost.

Kljub naraščajočem deležu obnovljivih virov, je premog v razvijajočih se gospodarstvih še vedno ključni energent, pri njegovi uporabi pa prednjači Kitajska.

V Bruslju je potekalo redno zasedanje Sveta za energijo in Sveta za okolje , ki se ga je udeležil tudi državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Ob robu zasedanj se je udeležil tudi srečanja Jedrskega zavezništva, Vrha za zeleno rast in tradicionalnega sestanka skupine ambicioznih držav Zelene rasti.

Leta 2023 je bilo v EU registriranih 10,7 milijona novih osebnih avtomobilov. Med njimi so še vedno imeli največji delež avtomobili na bencinski pogon (34,5 odstotka), sledili so hibridni avtomobili (21,1 odstotka), električni avtomobili (14,5 odstotka) in dizelski avtomobili (14,3 odstotka). 

Nuklearna elektrarna Krško je novembra proizvedla 530.058 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 504.839 MWh električne energije. 

Leto 2024 si bodo v Krškem zapomnili po stabilnem obratovanju in zaznamovanju 50-letnice od položitve temeljnega kamna. Letošnja proizvodnja naj bi dosegla 5,5 milijarde kilovatnih ur, doslej pa smo iz naše edine nuklearke zagotovili že več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.

Generalni direktor GEN energije, dr. Dejan Paravan, je sodeloval na okrogli mizi o pomenu integritete za uspešnost podjetij. Kot primer dobre prakse je izpostavil Nuklearno elektrarno Krško (NEK) in njihovo varnostno kulturo, ki je steber njihovega delovanja.

Do konca novembra so proizvodne enote Skupine GEN proizvedle 3231 GWh električne energije, kar je 5,6 odstotka več, kot je bilo načrtovano, in občutno več kot v enakem obdobju leta 2023 (3071 GWh) ter leta 2022 (2778 GWh).

V Sloveniji je bila nedavno zaključena pomembna mednarodna misija, ki se je osredotočala na ravnanje z zaprtimi viri sevanja, ki niso več v uporabi (DSRS-TeC). Misijo je vodila Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), njen cilj pa je bil celovito preučiti in oceniti postopke ter prakse na tem področju.