Novice

Evropska komisija je objavila študijo o stanju industrije neto ničelnih proizvodov oziroma tehnologij v EU27. Ta ponuja vpogled v trenutno stanje in v pretekli napredek v sektorjih sončne, vetrne in druge obnovljive energije, proizvodnje baterij, zajemanja in shranjevanja ogljika, toplotnih črpalk in sorodnih tehnologij.

Na Zvezi pripravljajo tudi sklop petih tematskih delavnic, na katerih bodo prijavljeni za skupinski nakup dobili vse potrebne informacije o nakupu, možnostih financiranja in vzdrževanju toplotnih črpalk.

V pripravi interaktivni spletni vodič za mlade po energetiki EPIK (Energetski Poklici In Kadri), katerega temeljni namen je promocija študijev in poklicev v energetiki.
  

Vetrne elektrarne so sicer lani zagotovile že 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Evropi, kar pa je glede na zastavljene cilje za leto 2030 še vedno premalo. Skrb zbujajoče je, ker se gradnja novih vetrnih elektrarn zaradi različnih ovir upočasnuje.

Na osnovi ugotovitev v ELES-u predlagajo nekaj sprememb obstoječe metodologije za obračun omrežnine, pri čemer pa te ne bi smele vplivati na zmanjšanje prihodkov prenosnega in distribucijskih podjetij, saj gre za edini finančni vir za potrebne investicije v omrežje.

Leta 2023 so emisije toplogrednih plinov v EU znašale 3,4 milijarde ton ekvivalenta CO₂, kar je bilo za 7 odstotkov manj kot leto prej in za 18 odstotkov manj kot pred desetimi leti.

V družbi HESS so gostili predstavnike Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) ter drugih institucij, ki delujejo na področju upravljanja vodnih virov. Obisk je potekal v nadzornem centru za vodenje vodnogospodarskih objektov v Brežicah, kjer so gostje spoznali sodobne sisteme avtomatizacije in napredno programsko opremo za učinkovito spremljanje in upravljanje vodnih virov.

Več obnovljivih in nizkoogljičnih goriv bo pomagalo zmanjšati emisije ogljika in onesnaženost zraka iz pomorskega sektorja EU.

Na enodnevni delavnici Kibernetska varnost v elektroenergetiki: Izziv sodobnega časa, ki bo potekala 30. januarja, bodo udeleženci spoznali, kako se podjetja v slovenskem in mednarodnem energetskem sektorju odzivajo na izzive zagotavljanja kibernetske varnosti.

S temi besedami so se ELES in distribucijska podjetja odzvala na nedavne navedbe direktorice GZS Vesne Nahtigal, da imajo od elektrooperaterjev verodostojne neuradne informacije, da je prehod na stari omrežninski sistem mogoč v nekaj dneh.

Na gradbišču odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) se leto 2025 začenja z intenzivnimi aktivnostmi. Po uspešnem zaključku pomembne faze gradnje konec prejšnjega leta, se dela že nadaljujejo.

Slovenija je kot predsedujoča 15. zasedanju Skupščine Mednarodne agencije za energijo iz obnovljivih virov (IRENA), ki se bo zaključila danes, s prevzemom predsedovanja prvič stopila v vlogo globalnega zagovornika energije iz OVE in s tem dosegla pomemben mejnik na področju mednarodne energetske diplomacije. Ta edinstvena priložnost potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri naslavljanju globalnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ugleda.

V GIZ distribucije menijo, da je nov način obračunavanja omrežnine zasnovan tako, da spodbuja uporabnike k racionalnejši rabi omrežja in je pravičnejši od prejšnjega, bi ga pa bilo smiselno delno korigirati. Ob tem opozarjajo, da z novim načinom obračunavanja ne bo pobrano nič več omrežnine, kar ob močno povečanih potrebah po investiranju v omrežje predstavlja resen izziv za doseganje ciljev zelenega prehoda.

V Ljubljani bo 29. januarja potekala že 12. konferenca o novostih na področju regulative, ki bo v luči zapletov z novo metodologijo obračunavanja omrežnine še posebej zanimiva, saj bo vprašanje omrežnine tudi letos v ospredju razprav.

Združenje SolarPower Europe v novem poročilu ugotavlja, da je v letu 2024 prišlo do 92-odstotnega padca rasti in naložb v sončne elektrarne (iz 53 odstotkov v letu 2023 na štiri odstotke v letu 2024). Do padca prihaja kljub padajočim cenam solarnih komponent in nižjim začetnim stroškom proizvodov.