Novice

Pod tem naslovom je danes v Elesovem tehnološkem centru Beričevo potekala strokovna delavnica, v okviru katere je direktor Elesa mag. Aleksander Mervar pojasnil nekatera izhodišča, ki jih je upošteval pri pripravi analize različnih scenarijev zagotavljanja oskrbe z električno energijo v prihodnosti. Kot je dejal, enostavnega kopiranja rešitev drugih držav ni in si bomo morali energetsko pot glede na danosti in možnosti določiti sami.

Nepovratna sredstva, ki so jih s prvotnih 15,4 milijona evrov povišali na 25,4 milijona evrov, so pošla v desetih dneh.

Največ se jih nanaša na trajanje javne gospodarske družbe, pri čemer je predlagano podaljšanje do 31. decembra 2032. Izpostavljena pa je bila tudi potrebo po istočasnosti sprejemanja interventnega zakona skupaj z Zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakonom o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije.

Evropska komisija je sporočila, da so bila skladišča plina v EU 95-odstotno polna, kar presega 90-odstotni cilj zapolnjenosti skladišč do 1. novembra iz uredbe o skladiščenju plina.

Evropska komisija je objavila poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2024, iz katerega je razvidno, da so se neto emisije v EU leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšale za 8,3 odstotka. To je največji letni padec v zadnjih desetletjih, z izjemo leta 2020, ko so se zaradi pandemije koronavirusa emisije zmanjšale za 9,8 odstotka.

Lani je EU za uvoz električnih in hibridnih vozil porabila 44,6 milijarde evrov, kar je bilo za 21 odstotkov več kot leto prej. Med uvoženimi avtomobili je bilo največ sredstev porabljenih za uvoz povsem električnih vozil, in sicer 20,2 milijarde evrov.    

Z družbe HESS so sporočili, da so uspešno zaključili prenovo priljubljene pešpoti ob potoku Struga, ki poteka pod starim mestnim jedrom Brežic. Prenovljena pot je s tem znova odprta za vse, ki si želijo kakovostno preživeti prosti čas na prostem.

Vas zanima, katere ključne novosti prinaša energetska zakonodaja v letu 2025? Potem nikakor ne smete zamuditi že 15. srečanja energetikov in pravnikov, ki bo potekalo 13. novembra v Ljubljani.

ELES je objavil sporočilo za javnost, v katerem pojasnjuje, da so skrbi glede zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema (EES) zaradi načrtovanega zmanjšanja ali morebitnega izklopa Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) 6 neupravičene, saj so že izvedli podrobno analizo, ki potrjuje, da bo elektroenergetski sistem Slovenije ostal zanesljiv in stabilen tudi brez delovanja TEŠ 6.

Združenje evropskih sistemskih operaterjev ENTSO-E je potrdilo, da se s 1. decembrom lahko povečajo zmogljivosti izvoza električne energije v Ukrajino in Moldavijo, in sicer s sedanjih 1.700 na 2.100 MW.

Elektro Gorenjska je v sklopu digitalne preobrazbe in nadgradnje kompetenc zaposlenih nedavno izvedla inovativno delavnico CHATMojster, namenjeno opolnomočenju zaposlenih za delo z naprednimi digitalnimi orodji. Na delavnici, ki je bila organizirana v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije – Regionalno zbornico Gorenjska v okviru projekta DIGITALNI MOST, so predstavili uporabo umetne inteligence pri vsakodnevnem delu in procesih.

Kazalec ozaveščenosti javnosti o energetski učinkovitosti kaže, da večina slovenskih gospodinjstev v razmišljanje o učinkoviti rabi energije vključuje skrb za okolje in vedno bolj razume tudi pomen znižanja količine porabljene energije. Segmentacija gospodinjstev tudi kaže, da je potencial za spremembe še velik, saj četrtina gospodinjstev še ni okoljsko ozaveščena in z energijo ne ravna učinkovito.

V prvi polovici leta 2024 so se povprečne cene električne energije za gospodinjstva v EU v primerjavi z drugo polovico leta 2023 rahlo zvišale, pri čemer so imeli najvišje cene v Nemčiji, najnižje pa na Madžarskem.

Iz domačih elektrarn je bilo septembra v prenosno omrežje oddano nekaj več kot 1,1 TWh električne energije, kar je bilo za 3,8 odstotka več kot septembra lani in za skoraj 11 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi pričakovanji.

Cene plina na evropskih trgih so v povprečju v tretjem četrtletju dosegle 35,20 evra za MWh, kar je bilo kar za enajst odstotkov več kot v drugem letošnjem četrtletju. Omenjeno obdobje so zaznamovale še visoka proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn, najnižja proizvodnja iz fosilnih virov, zmanjševanje povpraševanja po električni energiji ter vse pogostejši pojav negativnih cen.