Novice

Kljub naraščajočem deležu obnovljivih virov, je premog v razvijajočih se gospodarstvih še vedno ključni energent, pri njegovi uporabi pa prednjači Kitajska.

V Bruslju je potekalo redno zasedanje Sveta za energijo in Sveta za okolje , ki se ga je udeležil tudi državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Ob robu zasedanj se je udeležil tudi srečanja Jedrskega zavezništva, Vrha za zeleno rast in tradicionalnega sestanka skupine ambicioznih držav Zelene rasti.

Leta 2023 je bilo v EU registriranih 10,7 milijona novih osebnih avtomobilov. Med njimi so še vedno imeli največji delež avtomobili na bencinski pogon (34,5 odstotka), sledili so hibridni avtomobili (21,1 odstotka), električni avtomobili (14,5 odstotka) in dizelski avtomobili (14,3 odstotka). 

Nuklearna elektrarna Krško je novembra proizvedla 530.058 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 504.839 MWh električne energije. 

Leto 2024 si bodo v Krškem zapomnili po stabilnem obratovanju in zaznamovanju 50-letnice od položitve temeljnega kamna. Letošnja proizvodnja naj bi dosegla 5,5 milijarde kilovatnih ur, doslej pa smo iz naše edine nuklearke zagotovili že več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.

Generalni direktor GEN energije, dr. Dejan Paravan, je sodeloval na okrogli mizi o pomenu integritete za uspešnost podjetij. Kot primer dobre prakse je izpostavil Nuklearno elektrarno Krško (NEK) in njihovo varnostno kulturo, ki je steber njihovega delovanja.

Do konca novembra so proizvodne enote Skupine GEN proizvedle 3231 GWh električne energije, kar je 5,6 odstotka več, kot je bilo načrtovano, in občutno več kot v enakem obdobju leta 2023 (3071 GWh) ter leta 2022 (2778 GWh).

V Sloveniji je bila nedavno zaključena pomembna mednarodna misija, ki se je osredotočala na ravnanje z zaprtimi viri sevanja, ki niso več v uporabi (DSRS-TeC). Misijo je vodila Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), njen cilj pa je bil celovito preučiti in oceniti postopke ter prakse na tem področju.

Kljub prednostim geotermalne energije in njeni vlogi pri razogljičenju energetskega sektorja kot zrele ničelne neto tehnologije potencial geotermalne energije ostaja neizkoriščen.

Z akcijskim načrtom, ki velja za ukrepe, ki se bodo izvajali do leta 2030, bo Slovenija izpolnila tudi mejnik iz Načrta za okrevanje in odpornost. Finančni viri za izvedbo ukrepov so zagotovljeni v že sprejetih in potrjenih programih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, Kohezijske politike 2021–2027 in Sklada za podnebne spremembe.

Agencija za energijo je na spletni strani Učinkovita raba omrežij objavila aplikacijo tarifni semafor, ki uporabnikom omogoča sprotno informiranje o trajanju in značilnostih trenutno veljavnega časovnega bloka za obračun omrežnine, podaja preproste vizualne namige za učinkovito uporabo omrežja ter časovno signalizira nastop naslednjega časovnega bloka.

Državni zbor je s 50 glasovi za in 14 proti sprejel Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki omogoča obratovanje Termoelektrarne Šoštanj in premogovnika Velenje tudi po 1. januarju 2025.

Po podatkih Centra za podpore pri Borzenu je bilo po treh četrtinah leta 2024 subvencioniranih 363,1 GWh električne energije iz podporne sheme OVE in SPTE, kar je za 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2023.

Sklad za financiranje razgradnje NEK je v letu 2023 imel za nekaj manj kot 36,4 milijona evrov prihodkov, od tega se največji delež nanaša na vplačila Gen energije, ki je lani v sklad prispevala 32 milijonov evrov.

Eko sklad je objavil nov javni poziv za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v posodobitev ogrevalnih naprav v skupnih sistemih starejših večstanovanjskih stavb.