Novice

Na včerajšnjem Dnevu inovativnosti 2024, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije na Brdu pri Kranju, so podelili nacionalna priznanja za najbolj inovativne dosežke slovenskih podjetij. Dogodek je obeležil 22. podelitev nacionalnih priznanj za inovacije, kjer je bilo med 230 prijavljenimi tokrat podeljenih 10 zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj in posebno priznanje za inovacijski izziv.

Prihodki od prodaje so lani znašali nekaj manj kot 474 milijonov evrov, izguba, ki je predvsem posledica računovodske oslabitve nekratkoročnih sredstev, pa je konec leta znašala 49,5 milijona evrov.

Na 10. seji se je sestal Podnebni svet, ki je med drugim obravnaval spremembe, ki jih prinaša zadnja verzija Podnebnega zakona in glavne spremembe v posodobljenem NEPN ter s predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) razpravljal tudi o nadaljnjem obratovanju TEŠ 6 ter o alternativah za ogrevanje v Šaleški dolini.
 

Na Brdu pri Kranju bo 2. oktobra potekalo že 16. posvetovanje o inovativnih rešitvah v energetiki, rdeča nit letošnjega srečanja pa bo shranjevanje energije in prožnost omrežja.

S pričetkom novega šolskega leta so se zaprla vrata poletne šole Transformator, ki že tretje leto zapored združuje mlade talente in strokovnjake iz slovenskega energetskega sektorja. Ta inovativna praksa, ki jo organizira elektrodistribucijsko podjetje Elektro Gorenjska, je prva tovrstna v Sloveniji in je osredotočena n izzive, kot sta razogljičenje in digitalizacija energetike.

Z današnjim podpisom Sporazuma o sodelovanju med Elektrom Maribor in Univerzo v Mariboru se nadgrajuje obstoječe dobro sodelovanja med obema organizacijama in širi na dodatna področja, povezana z zelenim prehodom.

Vsa gospodinjstva v Sloveniji bodo jutri v poštne nabiralnike prejela brošuro z naslovom Omrežje zelene prihodnosti, ki prinaša ključne informacije o uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine s 1. oktobrom. 

V okolici hidroelektrarne Krško so bili izvedeni novi ukrepi za zaščito bobrov in drugih živalskih vrst, ki živijo ob reki Savi. Projekt je potekal v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave (ZRSVN) in Inštitutom Lutra, ki sta prispevala strokovno znanje in priporočila za prilagoditev okolja, da bi se omogočilo varno prehajanje bobrov mimo hidroelektrarne.

Gre za projekte držav članic Energetske skupnosti, ki imajo enak namen kot PCI projekti v državah članicah EU. Izbirni postopek za uvrstitev na seznam PECI projektov se je začel lani potem, ko je Energetska skupnost v svojo zakonodajo vključila revidirano uredbo o vseevropskih energetskih omrežjih (TEN-E).

Vlada je pred kratkim izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod Lendava–Ljutomer, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Z izgradnjo tega plinovoda naj bi povezali slovenski in madžarski plinovodni sistem ter s tem tudi oba plinska trga ter tako povečali zanesljivost oskrbe v širši regiji.

Osrednja tema letošnje že 33. mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo je stanje in razvoj jedrske energetike ter pomen jedrske energije pri zagotavljanju zanesljive oskrbe v prihodnje.

Prvi agregat elektrarne se je zavrtel 9. septembra 1984, prav na novogoriški občinski praznik. Od takrat HE Solkan nemoteno deluje kot zadnja v verigi hidroelektrarn na reki Soči, kjer izkorišča vodni tok od elektrarne Plave do italijanske meje.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov izgradnje distribucijskih transformatorskih postaj in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja, pri čemer je skupno na voljo slabih 42 milijonov evrov, od tega za gradnjo novih transformatorskih postaj 12 milijonov, preostanek pa za izgradnjo nizkonapetostnega omrežja.

Za več kot 200 otrok iz širše regije so skupaj s partnerji organizirali brezplačen ogled dveh kino predstav, in s tem obudili dogodek Kino dan Energije plus, ki so ga v preteklosti že večkrat uspešno organizirali.

Nova analiza neodvisnega združenja Ember ugotavlja, da bi srednja Evropa lahko proizvedla 191 TWh čiste energije iz sončnih celic, nameščenih na kmetijskih zemljiščih.