Novice

V evropskih skladiščih plina je bilo sredi avgusta uskladiščenih 996,9 TWh zemeljskega plina, kar pomeni, da so bila v povprečju že skoraj 88-odstotno polna.

Avgustovska številka revije Naš stik tokrat osrednjo pozornost namenja vodiku kot obetajočemu viru prihodnosti. Vabimo k branju o projektu OneNet in povečevanju energetske neodvisnosti, pogovarjali smo se z Matjažem Janežičem, izvršnim direktorjem področja proizvodnja energije, energetske rešitve in mobilnost v Petrolu ter obiskali francoske jedrske objekte.

Glede na nova poročila za trg zemeljskega plina in električne energije v EU v prvem četrtletju leta 2024 na trgih vladajo veliko bolj stabilne in predvidljive razmere glede na isto obdobje leta 2023, pospešujejo pa se tudi številne pozitivne strukturne spremembe. 

Slovenija je v zadnjih letih naredila znaten premik na področju ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, kaže poročilo Uprave za jedrsko varnost. Na območju krške nuklearke so namreč vzpostavili suho skladišče za izrabljeno gorivo, v bližini elektrarne pa že raste odlagališče za nizko- in srednje radioaktivne odpadke.

Z naraščanjem deleža iz nestanovitnih obnovljivih virov energije se pospešeno iščejo tudi rešitve za shranjevanje oziroma izrabo presežkov električne energije. Ena od teh so poleg mednarodnih tudi medcelinske kabelske povezave, ki bi omogočale prenos elektrike iz območij s presežki do porabnikov na drugem koncu sveta.

Primerjalna analiza, ki jo je na podlagi uradnih zabeleženih podatkov naredil direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar kaže, da je bila celotna poraba električne energije v prvem polletju letošnjega leta za 3,3 odstotka nižja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Pri tem je treba omeniti, da podatki in primerjave ne vsebujejo izgub električne energije na slovenskem elektroenergetskem omrežju in porabe električne energije za ČHE Avče.

Dve tretjini sredstev bo namenjenih uvajanju tako imenovanih čistih tehnologij in energetski infrastrukturi, pri čemer naj bi naložbe v obnovljive vire, shranjevanje energije in sodobna omrežja presegle naložbe namenjene tradicionalnim fosilnim virom.

Kot je zapisano v strategiji države, OVE igrajo ključno vlogo v načrtu za obnovo Ukrajine. Ruska invazija pa je le še pospešila zeleni prehod v regiji. Poleg tega so projekti OVE ključnega pomena za zagotavljanje bolj zanesljive in varne oskrbe z energijo, zmanjšanje odvisnosti od električne energije iz omrežja in za povečanje odpornosti z rezervnim shranjevanjem energije.

Poglavitni razlog naj bi bil v mirujočem trgu oziroma vladni zamejitvi cen, čeprav so nekateri dobavitelji dodatne odjemalce skušali pridobiti tudi z novimi poslovnimi modeli.

Nova višina razpisanih sredstev znaša 48 milijonov evrov, javni razpis pa je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 10. februarja 2025.

Paket Evropske investicijske banke (EIB) za povečanje proizvodnje vetrne energije v EU v vrednosti pet milijard evrov je zaživel s prvim posrednim jamstvenim poslom z Deutsche Bank v vrednosti 500 milijonov evrov, kot del finančnega prizadevanja za krepitev evropske vetrne industrije.

Po zaključenih infrastrukturnih ureditvah so na gradbišču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov začeli z gradnjo jedrskih objektov. Tako so že začeli gradnjo tako imenovane uvodnice, začasne armiranobetonske stene, ki bo vodilo izkopnemu stroju podpornega zidu odlagalnega silosa.

Elektro Gorenjska nadaljuje z neprekinjenimi investicijami v infrastrukturo, da bi zagotovila zanesljivo oskrbo z električno energijo za svoje uporabnike. Pred kratkim so zaključili dva pomembna investicijska projekta, ki prinašata izboljšave na področju oskrbe z energijo na Gorenjskem.

V Slovenijo smo lani uvozili 62.300 navadnih in 16.000 električnih koles. Petina slednjih je prišla iz Nizozemske, med poglavitnimi državami, iz katerih so na slovenski trg prišla električna kolesa, pa so še Belgija, Nemčija in Hrvaška.

Trenutno je zaradi včerajšnjih neurij izklopljenih še 17 transformatorskih postaj, brez električne energije pa je 246 uporabnikov.