Novice

To je ključno sporočilo z današnjega prvega skupnega srečanja okoljskih ministrov in direktorjev hidrometeoroloških služb jugovzhodne Evrope, ki je potekalo na Brdu pri Kranju. Kot je bilo poudarjeno, so podnebne spremembe postale ena največjih groženj prihodnosti, še posebej v jugovzhodni Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. 

Po omenjenem predlogu bi se tarifne postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce v višji sezoni v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Poleg tega se omrežnina za presežno obračunsko moč v tem obdobju gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala. Ukrep bi veljal za januar in februar letos. 

Evropska komisija je objavila Poročilo o energetskih spodbudah v EU za leto 2024, ki podrobno opisuje obseg javnih spodbud, ki so jih leta 2023 dodelile nacionalne vlade po vsej EU.

Družba HESS se zaveda pomena trajnostnega prostorskega razvoja in ohranjanja narave. Pri načrtovanju hidroelektrarn daje prednost varstvu mokriščnih habitatov. Pomemben primer tega je projekt HE Mokrice, v okviru katerega bo nastalo novo mokrišče na površini 4,4 hektarja.

Evropska komisija bo dodelila skoraj 1,25 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) za 41 čezmejnih energetskih infrastrukturnih projektov, ki so leta 2024 pridobili status projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa (PCI in PMI), kar bo prispevalo k izgradnji energetske unije in krepitvi konkurenčnosti.

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je objavilo poročilo o svetovni energiji in podnebju za leto 2024 (GECO 2024), ki kaže, da so še vedno potrebni nujni globalni ukrepi za omejitev naraščajočih temperatur in izogibanje najbolj ekstremnim vplivom podnebnih sprememb. Poročilo ugotavlja, da največja svetovna gospodarstva (skupina G20), niso na dobri poti, da dosežejo cilj omejitve globalnega segrevanja pod 2 °C do konca stoletja.

Konec preteklega leta je bilo v podporno shemo vključenih 3.366 enot s skupno nazivno močjo 361,7 MW, ki so lani proizvedle nekaj več kot 443,5 GWh električne energije. 

ARAO je s strokovnim pristopom in sodelovanjem z ustreznimi organi uspešno zagotovil varen prevoz radioaktivnega vira nazaj v Nemčijo, s čimer je preprečil njegovo skladiščenje v Sloveniji.

Elektro Maribor vsako leto zaznamuje obletnico žledoloma, ki je pred enajstimi leti na elektroenergetskem omrežju povzročil ogromno škode. Pri odpravljanju posledic je takrat življenje izgubil tudi njihov mlad sodelavec Nejc Mesarič. V spomin nanj in delo, ki so ga takrat opravljali elektromonterji, v družbi vsako leto pripravijo spominski pohod.

Gospodinjstva so decembra porabila 398 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 605 GWh, pri čemer je z 275 GWh prevladovala predelovalna dejavnost. V primerjavi z mesecem prej se je poraba električne energije v gospodinjstvih povečala za 30 odstotkov, pri poslovnih subjektih pa zmanjšala za 3 odstotke.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je objavilo nov javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE) za obdobje 2025 do 2027.

Po nekajletnem premoru bo ekipa LIFE Ministrstva za okolje podnebje in energijo ter Ministrstva za naravne vire in prostor v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti 2 izvedla celoten sklop LIFE delavnic.

Po več kot štirih letih intenzivnega raziskovanja in razvoja se je uspešno zaključil evropski projekt INCIT-EV, ki je bil sofinanciran iz programa Obzorje 2020. Partnerji projekta so testirali in implementirali napredne tehnologije na področju polnjenja električnih vozil v petih demonstracijskih območjih, ki so vključevala mestna, primestna in podeželska okolja. Cilj projekta je bil preizkusiti sedem inovativnih rešitev, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju trajnostne mobilnosti v prihodnosti.

S projektom, vrednim 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, bo država razvijala rešitve za učinkovito prilagajanje na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave ter dolgoročne okoljske spremembe, kot so dvig temperature, suše, poplave in izginjanje rastlinskih vrst.

Vlada je iz nabora stavb za sofinanciranje energetske prenove stavb javnega sektorja izbrala Grad Turjak, Kulturni dom Črnomelj in Grad Negova, ki jim bo iz Sklada za podnebne spremembe namenila 3,6 milijona evrov.