Novice

Podatkovna baza je globalno orodje za sledljivost, katerega namen je izslediti pošiljke obnovljivih in recikliranih ogljikovih goriv ter ustreznih surovin, uporabljenih za njihovo proizvodnjo – od mesta izvora surovin do mesta, kjer so goriva za končno uporabo dana na trg EU. 

Norveška namerava vložiti rekordnih šest milijard evrov v nadgradnjo hidroelektrarn in vetrnih zmogljivosti ter gradnjo novih vetrnih polj v državi. Poleg razvoja proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije naj bi predvidene investicije močno vplivale na zeleni prehod ter imele pozitivne učinke tako na nordijskih kot na evropskih energetskih trgih.

Lani je bilo v EU na letni ravni zagnanih največ vetrnih elektrarn doslej, a realne številke še vedno krepko zaostajajo za načrti, po katerih bi morali do leta 2030 za dosego podnebnih ciljev postaviti za 30 GW novih vetrnih elektrarn na leto.

Organizacija Greenpeace Slovenija je oktobra lani v sodelovanju z raziskovalno agencijo Parsifal izvedla javnomnenjsko raziskavo o odnosu državljanov do različnih virov energije in postavitvi vetrnih parkov.

Tudi ob letošnji spremembi obračunavanja stroška za električno energijo ostajajo električni avtomobili v primeru premagovanja daljših razdalj v prednosti pred klasičnimi avtomobili.

Proizvodnja se je v primerjavi z letom 2021 sicer zmanjšala za 16,7 odstotka, glavni razlogi pa so bili remonti francoskih jedrskih elektrarn in zaprtje zadnjih treh nukleark v Nemčiji.

Evropsko združenje sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja je lani ob evropskem letu spretnosti izvedlo spletno kampanjo na temo pomanjkanja delovne sile in spretnosti v energetskem sektorju.

Srečanje, ki ga organizirata Elektrotehniška zveza Slovenije in Sekcija Eurelectric pri Energetski zbornici Slovenije, bo 22. januarja na GZS v Ljubljani.

Slovenija ima na področju jedrskih tehnologij že dolgoletno tradicijo in znanje, slovenska podjetja pa imajo možnosti vključitve tudi v mednarodne dobavne verige za izgradnjo in vzdrževanje jedrskih elektrarn v Evropi. Več kot 90 udeležencev iz skoraj 50 slovenskih podjetij se je udeležilo predstavitve možnosti vključitve v jedrsko dobavno verigo, ki so jo pripravili pri Posavski gospodarski zbornici.

Ministrstvo za okolje podnebje in energijo (MOPE) pojasnjuje vsebino predloga novega Energetskega zakona (EZ-2), ki ga je 7. decembra posredovalo v vladno obravnavo, in je zaradi nekaterih zavajajočih navedb v javnosti dvignil precej prahu.  

Mag. Hinko Šolinc nadaljuje mesto generalnega direktorja Direktorata za energijo. Vlada je sprejela odločitev, da mu zaupa vodenje sektorja za naslednje obdobje petih let, s pričetkom 1. aprila 2024 in opcijo ponovnega imenovanja do 31. marca 2029.

Sončna šola Hrastnik, 300 kilovatna skupnostna samooskrbna sončna elektrarna, bo te dni zaživela na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku. Gre za prvi projekt Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, ki bo z elektriko oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva objekta lokalnega gospodarstva..

Predlog prinaša spremembe glede obračuna prevzete električne energije za skupnostno samooskrbo, s čimer naj bi pospešili njen razvoj.

V svetu smo v letu 2023 umestili kar 50 odstotkov več proizvodnih zmogljivosti električne energije iz obnovljivih virov, kot v letu 2022, kaže poročilo Mednarodne agencije za energijo. 

Minister za okolje, podnebje in energijo, državni sekretar ter vodja Službe za obnovo po poplavah in direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode so na včerajšnjem sestanku jasno izrazili pomen skladnosti z zakonodajo in potrebo po skrbnem načrtovanju gradbenih posegov v vodno okolje.