Podravci razpravljali o EKS

Energetska podjetja v podravski regiji so 7. septembra predstavila stališča v zvezi s predlogom Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (ReEKS), ki ga je pristojno ministrstvo posredovalo v ponovni postopek javne obravnave. Predlagane dopolnitve ReEKS se nanašajo tudi na zagotavljanje zmogljivosti in naprednosti energetskih omrežij ter na izpostavljenost elektrodistribucijskega sistema, pred katerim so, spričo predvidene elektrifikacije klimatizacije in mobilnosti, poglavitni izzivi mrežne integracije novih naprav in virov.

Zaradi pomena oskrbe z energijo so energetska podjetja v podravski regiji aktivno pristopila k javni obravnavi predloga ReEKS. Predstavniki Elektra Maribor, Dravskih elektrarn Maribor in Energetike Maribor so predstavili stališča in predloge v zvezi z Energetskim konceptom Slovenije.  

Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor, o predlogih uskladitve ReEKS: »Pristojno ministrstvo je v dosedanji obravnavi že upoštevalo številne predloge dopolnitev ReEKS. Pred sprejetjem je ReEKS treba še uskladiti z določili zakona, in sicer: upoštevati je treba zakonsko določeno obdobje za naslednjih 20 in okvirno na naslednjih 40 let, vključiti je treba zakonsko določene cilje in ukrepe za zagotavljanje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo ter kazalnike za njihovo spremljanje, vsebinsko je treba dopolniti EKS s sektorsko specifičnimi cilji, tudi s področja elektrodistribucije; na primer v zvezi z omrežji, ki pomenijo infrastrukturo trajnostnega razvoja, z odpravljanjem energetske revščine in preprečevanjem negativnih vplivov rabe energentov na zdravje prebivalstva; specifične cilje je treba tudi medsektorsko povezati in uskladiti, dokument je treba redakcijsko pregledati in urediti. Družba Elektro Maribor bo v predpisanem roku ministrstvu posredovala predloge ustreznih dopolnitev predloga ReEKS.«

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, o pričakovanjih v zvezi z EKS: »V družbi Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalki električne energije iz obnovljivih virov, menimo, da smo z Energetskim konceptom Slovenije dobili dobro zastavljen dokument, ki bi moral predstavljati osnovo dolgoročne strategije upravljanja elektroenergetskega področja v državi. Veseli nas, da podpira izgradnjo novih proizvodnih objektov, a bi želeli, da bi še nekoliko bolj opredelil izrabo razpoložljivega, a neizkoriščenega hidroenergetskega potenciala ‒ v sinergiji z drugimi gospodarskimi panogami in drugimi obnovljivimi viri, ter izrazil podporo poslovnim modelom za izgradnjo zmogljivosti, ki bodo zagotavljale zanesljivo oskrbo in stabilnost elektroenergetskega sistema. Pričakujemo, da bo končna različica dokumenta opredeljena na način, da bo zagotovila stabilnost načrtovanja investicij v nove proizvodne zmogljivosti ter posledično zagotavljanje elektroenergetske neodvisnosti Slovenije v prihodnje«.  

Ljubo Germič, svetovalec direktorja v Energetiki Maribor, je povedal: »Energetika Maribor na predlagan dokument v fazi 2. javne obravnave podaja naslednja stališča, pripombe in komentarje: Pripravo EKS opredeljuje Energetski zakon, kjer so navedene tudi vse potrebne sestavine. Iz Zakona izhaja, da bi EKS moral konkretno opredeliti projekcije energetske bilance, cilje države pri oskrbi in ravnanju z energijo, potrebne ukrepe, obveznostmi glede OVE z opredeljenimi kazalniki. Žal pa dokument podaja le usmeritve do leta 2030 in projekcijo do leta 2050. Čeprav toplota in hlad predstavljata v končni rabi energije skoraj polovico celotne porabe energije v državi, se to področje v dokumentu dokaj skopo obravnava. Konkretnejše poudarke bi bilo treba nameniti področju ogrevanja in hlajenja z vidika zmanjšanja negativnih okoljsko – podnebnih vplivov. Sistemi daljinskega ogrevanja so sicer opredeljeni kot pomembna oblika ogrevanja v območjih zgoščene poselitve, hkrati pa se ne prepoznavajo kot pomemben člen pri celoviti energetski oskrbi in vpeljavi naprednih tehnoloških rešitev. Sistemi daljinskega hlajenja pa v EKS sploh niso obravnavani. V dokumentu manjka tudi povezava do izvajanja ukrepov na ravni regijskih politik in lokalnih skupnosti.«

Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice: »Štajerska gospodarska zbornica z različnimi aktivnostmi podpira in spremlja gospodarstvo v regiji. Med drugim imamo sedem regijskih svetov, kjer se srečujejo gospodarstveniki in se dogovarjajo o posameznih temah in eventualnih aktivnostih na določenem področju. Področje energetike je večno aktualna tema, vedno in povsod. Tudi v ŠGZ, kjer je leta 2013 z delovanjem začel Regijski svet za energetsko področje, v katerega so združeni predstavniki vseh vidnejših regionalnih energetskih podjetij ter druga podjetja, ki so s panogo povezana. Namen regijskega sveta je povezovanje zainteresiranih podjetij in institucij; vključevanje v lokalne in regijske energetske projekte; sodelovanje pri izoblikovanju skupnih stališč; spodbujanje pri strokovnem razvoju in upravljanju na področju, kjer delujejo. Ob tem moram poudariti, da smo v Sloveniji, zaradi dobrih odločitev v preteklosti v dobri energetski kondiciji, ki jo mednarodni strokovnjaki uvrščajo v svetu na visoko deseto mesto, po varnosti oskrbe celo na drugo mesto. Upam, da bomo tudi v sedanjem in prihodnjem času zmogli tako dobre odločitve, predvsem kar zadeva zagotavljanje potrebnih trajnostnih virov energije ter naprednih in močnih elektroenergetskih omrežij. Ob tem je treba povedati, da v Sloveniji traja prostorsko umeščanje energetskih objektov nenavadno dolgo, tudi več desetletij. Ker bo čez dobrih dvajset let treba nadomestiti dva velika proizvodna objekta (TEŠ 6 in NEK), je treba relativno hitro sprejeti odločitve o novih objektih, ki bodo zagotovili potrebno električno energijo za potrebe prebivalstva in gospodarstva v naši državi. Prepričana sem, da bomo znotraj regijskega sveta in sploh tudi na Štajerskem prispevali k temu področju veliko tudi v prihodnje, za to imamo odlične pogoje in imamo izvrstne strokovnjake.«

Ministrstvo za infrastrukturo je sicer 6. avgusta posredovalo v ponovni postopek javne obravnave predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (ReEKS). Besedilo predlagane resolucije je v celoti enako besedilu predloga ReEKS, ki ga je Vlada Republike Slovenije določila 1. marca letos in ga poslala v sprejetje Državnemu zboru RS. Zainteresirana javnost lahko pripombe na predlog resolucije v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe do vključno danes, 7. septembra 2018.

V letu 2017 je bila Slovenija glede na oceno nacionalne energetske politike uvrščena na prestižno deseto mesto na svetu glede na indekse trileme, kar je posledica modrih strateških odločitev v preteklosti in kakovosti delovanja energetskega sistema. Od sedanjih strateških odločitev pa je odvisno, kakšno bo pozicioniranje naše energetike v prihodnje.

Energetska strategija in politika sta zelo pomembni. Če nista ustrezni, lahko prebivalstvo pahneta v energetsko revščino in ogrožata njihovo zdravje, onemogočita razvoj gospodarstva in škodljivo vplivata na okolje. Tudi zato strokovni javnosti ne more biti vseeno, kakšen bo EKS in zato je tudi pomembno, da v razpravi o njem sodeluje najširša javnost.