100 let Kranjske deželne elektrarne Završnica

Pod tem naslovom je pred kratkim izšla knjiga dr. Draga Paplerja, ki jo je izdala in založila družba Savske elektrarne Ljubljana.  

Kot je v uvodnem delu knjige 100 let Kranjske deželne elektrarne Završnica med drugim zapisal direktor SEL Drago Polak, pretvorba hidroenergetskega potenciala v električno energijo sicer ne poteka več v njenih prvotnih agregatih, temveč v agregatu 4, prigrajenem v strojnici bližnje hidroelektrarne Moste. Vsi ostali objekti, zajezitev z akumulacijskim bazenom, vodostan in dovodni sistem, pa še tudi po 100 letih služijo svojemu namenu, kar dokazuje, da izraba vodnega potenciala kot najkakovostnejšega obnovljivega vira energije praktično ne pozna časovnih omejitev.  

Avtor knjige dr. Drago Papler pa je v uvodnih besedah zapisal, da je bila hidroelektrarna Završnica osnova za razvoj širše elektrifikacije Zgornje Gorenjske, ki se je z izgradnjo prenosnih daljnovodov širila do porabnikov proti Črnučam, Velenju in Kočevju.  

»Kranjske deželne elektrarne so obvladovale prodajo električne energije in s pogodbami o nakupu električne energije razpršene manjše elektrarne povezale v elektroenergetski sistem. Z nastankom velikega sistema in povezavo s Trboveljsko premogokopno družbo ter Hidroelektrarno Fala je nastala elektroenergetska hrbtenica, ki je osnova današnjega elektroenergetskega sistema na višjem napetostnem nivoju,« je med drugim zapisal dr. Papler.   

Od proizvodnje do spomenika tehniške dediščine  

Do leta 1945 je hidroelektrarna Završnica z električno energijo oskrbovala prebivalce zgornje Gorenjske pod okriljem Kranjskih deželnih elektrarn, nato so z njo upravljale Državne elektrarne Slovenije, od leta 1965 dalje pa Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o.   

Ob počasnem iztekanju njene življenjske dobe in ob vse večjih potrebah po proizvodnji električne energije jo je v letu 1978 nadomestil nov, četrti agregat sosednje HE Moste, s katero sta do 14. januarja 2005, ko je v omrežje oddala zadnje kilovatne ure električne energije, sestavljali enotni energetski sistem.   

Po zaustavitvi HE Završnica so Savske elektrarne Ljubljana objekt in naprave pod strokovnim vodstvom skrbno obnovile in kot svojevrsten spomenik tehniške kulture odprle za javnost. Lansko leto so prejele priznanje Gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine Naša Slovenija.

Spodbuditi zavedanje pomena elektroenergetike

Ob tej priložnosti se je dr. Papler zahvalil Savskim elektrarnam Ljubljana za spodbudo pri nastajanju knjige o završniški elektrarni, ki je bila temelj za začetek širše elektrifikacije na Slovenskem. Kot je še poudaril, je cilj dokumentarnega zapisa ob stoletnem jubileju prve kranjske deželne elektrarne Završnica spodbuditi zavedanje pomena elektroenergetike kot vsakdanje življenjske potrebe v družbi. (mj)