Iz Gospodarske zbornice Slovenije so sporočili, da so z olajšanjem sprejeli vest, da so voditelji evropskih držav podprli predloge Evropske komisije glede spopadanja z energetsko krizo, ki jih je ta predstavila pred kratkim. Spodbudno je tudi, pravijo na GZS, da so se voditelji EU zavzeli, da bi lahko pri soočanju z energetsko draginjo uporabili 40 milijard evrov sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem finančnem okviru. To bi po njihovem mnenju ohranilo enake konkurenčne pogoje in celovitost evropskega enotnega trga, saj enostranske rešitve posameznih držav članic ustvarjajo neenakopravne pogoje za poslovanje podjetij. Ob tem predsednik GZS Tibor Šimonka opozarja, da je treba predloge, ki so bili potrjeni na evropski ravni, če želimo, da bodo lahko resnično učinkovali, še prenesti v uredbe. To bo zahtevalo dodaten čas, ki pa ga gospodarstvo nima, zato od slovenske vlade v GZS pričakujejo, da bo nacionalni sveženj ukrepov pripravila že v začetku novembra.
Za enkrat je namreč slovenskemu gospodarstvu na voljo le pomoč v okviru pred kratkim noveliranega zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen zemeljskega plina in elektrike. Podjetja naj bi za pomoč lahko zaprosila od prvega novembra naprej, vendar pa še do danes niso prejela podrobnega tolmačenja določila, ki od prosilcev za pomoč, zahteva podpis izjave o vključevanju maksimalno desetodstotnega zvišanja cen energentov v končne produkte in storitve. V GZS še izpostavljajo, da se mudi tudi s pripravo ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč šele pripravlja predlog novega zakona, ker po mnenju vlade rešitve iz časa epidemije niso uporabne v primeru energetske krize, kar pa posledično pomeni, da tudi ta ukrep še ne bo nared v kratkem. Medtem so, kot so na GZS že večkrat opozorili, nekatera podjetja v Sloveniji že zmanjšala ali ukinila proizvodnjo in tudi v prihodnje napovedujejo podobne ukrepe.
»To bi lahko imelo neslutene posledice za celotno slovensko gospodarstvo, ki je prek dobavnih verig močno prepleteno. Strokovnjaki tudi na evropski ravni opozarjajo na grožnjo deindustrializacije Evrope, v kolikor se cene energentov ne bodo čim prej znižale. Obstaja bojazen, da bodo energetsko intenzivna podjetja prisiljena zapirati svoje proizvodne obrate v Evropi, ki bi tako lahko postala odvisna izključno od uvoza materialov iz drugih koncev sveta, kjer so cene energentov nižje (predvsem ZDA in Azija), kjer pa ima proizvodnja nekajkrat višji ogljični odtis kot v EU,« še poudarja predsednik GZS Tibor Šimonka.