Vlada sprejela uredbo o mejnih vrednostih emisij in prehodni nacionalni načrt za velike kurilne naprave.
Vlada je na zadnji seji sprejela Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ki v pravni red Republike Slovenije prenaša nove, strožje, mejne vrednosti emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav. Hkrati ureja tudi načine postopnega prilagajanja, oziroma možnosti obratovanja s starimi, manj strožjimi, mejnimi vrednostmi za določene vrste naprav, in sicer ob določenih pogojih. Poleg tega uredba ureja tudi posebnosti povezane z izvedbo meritev emisij, njihovo vrednotenje in poročanje državnim organom.
S sprejemom omenjene uredbe je Slovenija uskladila nacionalno zakonodajo z evropskima direktivama 2001/80/ES in 2010/75/EU, ki sta namenjeni nadaljnjemu zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, prahu, ogljikovih oksidov in težkih kovin, zaradi preprečevanja preseganj standardov kakovosti zunanjega zraka in posledično učinkovitega varstva ljudi pred znanimi tveganji za zdravje zaradi onesnaženosti zraka. Poleg zdravja ljudi je cilj direktiv in omenjene strategije tudi varstvo okolja – predvsem omejevanje onesnaženja zraka na velike razdalje in zmanjšanje zakisljevanja, evtrofikacije, prizemnega ozona in emisij težkih kovin.
Vlada je ob tem sprejela tudi Prehodni nacionalni načrt za velike kurilne naprave za obdobje 2016–2020, ki v skladu z evropsko direktivo velikim kurilnim napravam, ki jim je bilo pred 27. novembrom 2002 izdano gradbeno dovoljenje ali katerih upravljavci so pred tem datumom predložili popolno vlogo za to dovoljenje, naprave pa so začele obratovati do 27. novembru 2003, omogoča določena odstopanja glede mejnih vrednosti in zgornjih mej emisij.
Na ta način je bila tudi uslišana želja odgovornih v termoelektrarni Šoštanj, da bi tudi po letu 2016 imeli ob nepredvidenih težavah bloka 6 možnost zagona bloka 4 za zagotovitev nemotene proizvodnje električne energije, pa tudi toplotne oskrbe tamkajšnjih prebivalcev.
Kot je znano, bi morali blok 4 zaradi neizpolnjevanja novih strožjih pravil glede onesnaževanja z januarjem 2016 zapreti, pri čemer bi celotna termoproizvodnja v Šoštanju bila odvisna zgolj od novozgrajenega bloka 6. Slednji sicer trenutno izkazuje nadpovprečno visoko zanesljivost obratovanja, in sicer več kot 99-odstotno, kar je za zelo kompleksen objekt, ki je še v prvi fazi poskusnega obratovanja, zelo dober dosežek. (bj)