23. konferenca pogodbenic ZN o podnebnih spremembah

V nemškem Bonnu od 6. do 17. novembra poteka 23. konferenca pogodbenic konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP23). V desetih dneh se bo na prizorišču konference zvrstilo več kot sto različnih dogodkov, v okviru katerih bodo obravnavali številna aktualna vprašanja v zvezi z okoljem, od energijskega prehoda do vloge gozdov in oceanov, podnebnega financiranja, raziskav in inovacij ter ocene podnebnih tveganj.
Evropska unija pričakuje, da bodo na konferenci oblikovali tudi predloge nadaljnjega razvoja tehničnih pravil in smernic za izvajanje določb Pariškega sporazuma, na primer v zvezi z okvirom preglednosti in petletnim ciklom ciljev, s čimer naj bi prispevki držav postopoma postali bolj ambiciozni. Delovni program naj bi bil sprejet leta 2018 na konferenci ZN o podnebju v Katovicah na Poljskem. 
Sicer pa po besedah evropskih predstavnikov EU dobro napreduje pri dokončnem oblikovanju zakonodajnega okvira za doseganje pariškega cilja oziroma glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za vsaj 40 odstotkov do leta 2030. Ukrepi vključujejo revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami po letu 2020, določitev ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, kot so promet, stavbni sektor in kmetijstvo, ter vključitev rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v pravni okvir za podnebno politiko EU. Poleg tega namerava Komisija 8. novembra predstaviti tudi sveženj predlogov za čisto mobilnost, s katerimi bi se še dodatno olajšal prehod EU na nizkoogljično mobilnost in gospodarstvo.
EU si bo tudi še naprej prizadevala, da bi njeni cilji postali globalni, pri čemer naj bi od leta 2020 pa vse do leta 2025 iz različnih virov zagotovili 100 milijard dolarjev na leto za financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju. Prav tako naj bi se še naprej povečevala sredstva za financiranje prilagajanja na podnebne spremembe. Lani so EU in njene države članice za financiranje podnebnih ukrepov tako skupno prispevale 20,2 milijarde evrov, kar pomeni več kot desetodstotno povečanje v primerjavi z letom 2015, ko je bilo tem ukrepom namenjenih 17,6 milijarde evrov.