Na Brdu pri Kranju je danes potekala slovesnost ob 25-letnici prve nacionalne konference mednarodnega sveta za velike elektroenergetske sisteme CIGRE. Prva konferenca je namreč bila v Cankarjevem domu v Ljubljani 25. maja 1993, na njej pa je sodelovalo okrog 200 udeležencev, ki so lahko prisluhnili 83 referatom. Med uvodnimi predavanji so bile takrat teme, ki so pravzaprav aktualne še danes, in sicer so govorili o vlogi elektroenergetike pri razvoju državnega gospodarstva, strategiji razvoja slovenske elektroenergetike in tudi povezavah med varstvom okolja in energetiko.
Konference CIGRE, ki so največje strokovno srečanje elektroenergetikov, sicer potekajo na dve leti, na dosedanjih trinajstih srečanjih pa so med drugim obravnavali številne pereče teme, kot so denimo, kako uspešno organizirati elektrogospodarstvo, odpiranje trga z električno energijo, priprava Nacionalnega energetskega programa, privatizacija slovenskega elektrogospodarstva, razvojne možnostih elektrogospodarstva po vstopu v Evropsko unijo, vplivi klimatskih sprememb na delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema in tehnološki izzivi za prihodnost.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik CIGRE
mag. Marko Hrast, ima elektroenergetika v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj je prva žarnica pri nas zasvetila že pred 135 leti. Vse od takrat so slovenski strokovnjaki v kontaktu s svetovno elektroenergetsko stroko, pri čemer so si znanje nabirali v domačih in tujih znanstvenih ustanovah in ga s pridom uporabljali pri gradnji in vzpostavitvi našega elektroenergetskega sistema, ki je eden najzanesljivejših na svetu.
V 25-letih, je dejal Marko Hrast, nam je uspelo zgradili organizacijo, ki združuje strokovnjake z različnimi pogledi in na osnovi katerih lahko v državi izluščimo najboljše rešitve za prihodnost. V mednarodnem merilu smo postali cenjen subjekt in, kot je zapisal v čestitki ob tem jubileju generalni sekretar CIGRE Philippe Adam, kljub majhnosti postali eden nosilnih stebrov mednarodne elektroenergetske stroke.
Elektroenergetika stopa v popolnoma novo obdobje, obdobje obnovljivih virov, elektrifikacije prometa in ogrevanja s toplotnimi črpalkami. To pomeni popolnoma nov koncept elektroenergetskega sistema, ki ne prinaša negotovosti in izzivov samo na področju proizvodnje in porabe električne energije, temveč predvsem na področju elektroenergetskih omrežij, sistemskih storitev in hranilnikov električne energije. Glavni izziv za stroko bo tako predvsem, kako ohraniti visoko raven zanesljivosti in kakovosti oskrbe, ki smo jih dosegli s premišljenim načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem sistema v preteklosti.
Kljub številnim odprtim vprašanjem, ki jih prinašajo nove tehnologije, je sklenil Marko Hrast, pa sem prepričan, da bomo našo elektroenergetiko, podobno kot v preteklosti, znali uspešno prepeljati preko čeri energetske tranzicije v nov svet drugačne in čistejše električne energije.
Državni sekretar za energetiko
mag. Klemen Potisek pa je v pozdravnih besedah izpostavil, da električna energija že danes pomeni skoraj četrtino porabe vse energije, pomen oskrbe z električno energijo pa se še povečuje. Projekcije kažejo, ne le da bo treba nadomestiti TEŠ in NEK, ampak proizvesti še več elektrike kot danes, saj vse kaže, da bo elektrika v prihodnje postala nova nafta. Zato bo treba poiskati ustrezno ravnotežje med klasičnimi in novimi energetskimi viri, saj na premog dolgoročne ne moremo več računati, najti bo treba tudi ravnotežje med razpršeno in centralizirano proizvodnjo ter smiselno ravnotežje med centralizirano in decentralizirano distribucijo z uvajanjem mikro omrežij, pri čemer se postavlja vprašanje, je dejal mag. Potisek, kako vse to storiti ob sprejemljivih stroških.
Ali bo oskrba z električno energije v Sloveniji še naprej ostala zanesljiva, kakovostna in dostopna, pa je po njegovih besedah v veliki meri odvisno ravno od strokovnjakov. Slovenija potrebuje intelektualno jedro in na področju elektroenergetike ga zagotovo ima. Aktivnosti združenja v minulem obdobju so navdušujoče, saj smo že pred vstopom v EU na energetskem področju morali prevzeti evropski pravni red, proces liberalizacije pa je močno spremenil odnose v panogi. Še večji izziv za stroko in družbo predstavlja prehod v razogljičenje, saj mednarodna politika postavlja cilje zelo ambiciozno,
Dolžnost strokovne javnosti je, je poudaril mag. Potisek, da si izbori svoj prostor, naloga politike pa da prepozna in pravočasno ustvari pogoje za tehnični in inženirski podmladek. Vsaka stroka ima svojo organizacijo, ki pomaga pri razvoju stroke, in v svetovni elektroenergetiki je to CIGRE. Ta, je sklenil mag. Potisek, že desetletja pomaga in podpira razvoj tehnologij v elektroenergetiki in je vedno prva pri promociji svetovnih novosti, razvoju inovativnih rešitev in novih metod dela, pomembno delo pa preko številnih študijskih skupin opravlja tudi pri razvoju novih standardov in kakovostnih izdelkov.
Rektor ljubljanske univerze in dolgoletni član CIGRE profesor dr. Igor Papič pa je povedal, da je slogan, ki je bil izbran ob 25-letnici strokovnega združenja elektroenergetikov - Slovenska elektroenergetika pred velikimi izzivi in obeti lepše prihodnosti, precej pomenljiv. Izzivi so zagotovo pred nami, je dejal, v drugem delu pa si samo obetamo svetlo prihodnost, kot da nismo prepričani, da bo tako. Naše študente vedno učimo, da so elektroenergetski sistemi eni največjih, ki jih je ustvaril človek, saj se razprostirajo čez cele kontinente, hkrati pa so tudi eni najzanesljivejših. Pri nadaljnjem razvoju teh sistemov, nas čaka težka naloga, saj vanje vključujemo vse več virov, sistem postavljamo na rob fizikalnih zakonitosti, hkrati pa pričakujemo in zahtevamo vsaj enako stopnjo zanesljivosti delovanja. Iz tega sledi, da bodo morale biti prihodnje generacije inženirjev, še bolj inovativne od sedanjih in boljše, Pri izpolnjevanju te naloge bodo morale odigrati ključno vlogo fakultet in te odgovornosti se kot predstavnik univerze ne bojim, pri čemer pa me skrbi trenuten odnos mladih do študija tehničnih in naravoslovnih ved, saj je interes premajhen, Študij je precej zahteven in brez podpore gospodarstva pri promociji teh smeri ne bo šlo, je sklenil dr. Papič in za konec parafraziral misel Steva Jobsa – Ne stavite na tehnologijo, stavite na ljudi.
Najzaslužnejšim podeljena priznanja
V okviru današnje prireditve so, kot se ob takšnih dogodkih spodobi, najzaslužnejšim članom, ki so v preteklosti največ prispevali k prepoznavnosti in razvoju elektroenergetske stroke ter se še posebej izkazali s svojim delom v različnih študijskih komitejih, podelili posebna priznanja. V okviru dela znotraj organizacije CIGRE so jih prejeli prof. dr. Maks Babuder, dr, Pavel Omahen, dr. Rafael Mihelič, Tomaž Mohar, dr. Franc Jakl, prof, dr. Jože Voršič in mag. Maja Končar Gradnik. S področja distribucije oziroma dolgoletnega aktivnega dela v združenju CIRED prof, dr. Igor Papič, dr. Zvonko Toroš, Srečko Mašera, Peter Bergant, Milan Švajger, Fran Toplak in Matjaž Osvald. Članom, ki so še posebej prispevali k prepoznavnosti slovenske stroke v mednarodni CIGRE in omogočili, da je Slovenija postala enakopraven član te organizacije, pa so podelili posebno priznanje. Prejeli so ga podjetje Elektro Ljubljana, kot pobudnik in podpornik oblikovanja nacionalnega komiteja, ter dolgoletna člana predsedstva organizacije prof. dr. Ferdinand Gubina in mag. Krešimir Bakič. Ob jubileju je izšla tudi posebna knjiga z naslovom Življenje elektroenergetske stroke v samostojni Sloveniji 65/25, avtorjev mag. Krešimirja Bakiča in dr. Draga Paplerja, ki prinaša popis dosedanje bogate zgodovine delovanja te strokovne organizacije.