Konec prejšnjega tedna je v Ljubljani potekal 3. Urbani forum z naslovom Naložbe za prihodnost v mestih Slovenije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS). Dogodek je bil namenjen vzpostavljanju pomena in vloge mest in mestnih občin pri razvoju države, spodbujanju novih priložnosti mest za zeleno rast ter novih znanj in inovativnih pristopov z izmenjavo izkušenj in mreženjem.
Uvodnega dela urbanega foruma se je udeležila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je v nagovoru poudarila, da imajo mesta izjemno pomembno vlogo, saj predstavljajo podporo svojemu zaledju, se povezujejo v partnerstva na različnih ravneh in so obenem tudi centri razvoja.
Uspešnost pogojena s sklepanjem partnerstev
»Nekatera slovenska mesta so že sprejela ukrepe in izvajajo aktivnosti za prehod v zeleno gospodarstvo in krožne oblike gospodarjenja, prav tako se vedno več novih investicij usmerja s ciljem zelenega in krožnega gospodarstva. Uspešnost je v tej fazi v veliki meri pogojena s sklepanjem partnerstev in izmenjavo izkušenj. Letos je krožno gospodarstvo tudi prioritetna tema izvajanja Okvirnega programa prehoda v zeleno gospodarstvo Slovenije. To je pomembna strateška usmeritev države tudi za mesta, kjer je zelena rast ključen dejavnik pametnih in konkurenčnih mest,« je povedala ministrica Irena Majcen.
V nadaljevanju je med drugim pojasnila, da z letošnjim Urbanim forumom želijo izpostaviti predvsem pomen naložb za prihodnost v naših mestih. Urbani forum predvsem predstavlja dialog o potrebah in problemih mest ter o priložnostih, ki jih nudijo kot prostori, kjer se srečuje in izvaja največ sektorskih politik in kjer se nahaja večina delovnih mest.
Prehod zahteva tudi večjo samooskrbo z energijo
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik pa je poudaril, da je prehod v zeleno gospodarstvo proces, ki zahteva spremembe na vseh področjih, v politikah, proizvodnji, potrošnji in upravljanju. »To je danes že nuja za zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva, za zagotavljanje izdelkov in storitev z dodano vrednostjo. Treba je povečati samooskrbo z energijo, ohranjati in bolj učinkovito upravljati z naravnimi viri, ter zagotoviti kakovost bivalnega in delovnega okolja,« je dejal državni sekretar.
Pri tem je omenil tudi priložnost v razvoju in trženju lokalnega znanja in storitev, zelenih delovnih mestih. V prvi vrsti je vsekakor trajnostno upravljanje z viri, naravnim in družbenim kapitalom, naravnimi viri in prostorom. Kot je še povedal, partnerstvo za zeleno gospodarstvo deluje pod pokroviteljstvom predsednika vlade; vodi in usmerja ga kabinet predsednika vlade, prav z namenom, da bi še bolj okrepili medresorsko sodelovanje.