Začetki delovanja SDE segajo v marec 1990, ko so delegati na kongresu sprejeli odločitev, da niso več metoda in oblika dela Zveze sindikatov Slovenije, temveč da bodo nadaljevali pot kot samostojni sindikat dejavnosti ter kot konstitutivni del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Visok jubilej uspešnega delovanja so v SDE pred kratkim zaznamovali s slavnostno konferenco, na kateri so se aktivni člani Konference SDE Slovenije srečali tudi z upokojenimi funkcionarji v organih SDE Slovenije ter v tvorni razpravi izmenjali izkušnje in stališča o aktualnih dogajanjih v slovenski energetiki.
Udeleženci konference so izpostavili, da energetski sistem deluje nemoteno tudi v teh izjemno težkih časih, in to kljub temu, da delavci delajo v zelo zahtevnih pogojih, da ob tem izpostavljajo svoje zdravje in življenja ter za to ne prejemajo nobenih dodatkov za delo v izrednih razmerah. Kot so poudarili na konferenci, gre zasluga dobremu delu tudi dejstvu, da se zaposleni v slovenski energetiki dobro zavedajo svoje pomembnosti pri delovanju energetskega sistema in vedo, da na oskrbi z električno energijo sloni delovanje celotnega gospodarstva, vseh državnih javnih institucij, vključno z zdravstvom, ter celotne družbe.
»Takšno zavedanje in odgovornost je rezultat premišljene kadrovske politike v preteklosti, ko smo se socialni partnerji znali dogovoriti in razrešiti večino dilem in problemov, ki se pojavijo pri delovanju tako pomembnega sektorja. Prav zato člani konference naslavljamo poziv odgovornim v državi za premišljeno in strokovno podprto kadrovsko politiko v slovenski energetiki, saj iz izkušenj iz preteklosti vemo, da lahko samo strokoven kader uspešno vodi slovensko energetiko.«, so zapisali v sporočilu s konference.
Predsednik SDE Slovenije Branko Sevčnikar pa je ob visokem jubileju izpostavil, da je SDE v minulih treh desetletjih svojega delovanja uspel zaposlenim v slovenski energetiki zagotoviti primerljivo raven ekonomsko socialne varnosti, kot jo imajo zaposleni v energetskem sektorju v drugih državah članicah EU, čeprav je za dosego tega cilja žal bil kdaj prisiljen uporabiti tudi skrajne oblike sindikalnega boja.
V naslednjem programskem obdobju v ospredju prizadevanja za spoštovanje kolektivne pogodbe
Na konferenci SDE Slovenije, ki je potekala jeseni v Ljubljani, so se udeleženci konference seznanili s poročilom o delu v minulem letu ter programom dela v naslednjem obdobju. Kot je bilo poudarjeno, je ekonomsko socialna varnost zaposlenih v družbah slovenske energetike dobra, za slovenske razmere pravzaprav zelo dobra, vendar to ni več samo po sebi umevno. Pritisk na poslovanje energetskih družb skozi zahtevani donos na kapital, dobiček in druge parametre liberalnega kapitalizma se stopnjuje. Racionalizacija, optimizacija, upravičeni, neupravičeni stroški dela in podobno, so izrazi, s katerimi vodstva energetskih družb, agencij in drugih državnih institucij, vedno pogosteje opletajo in namesto, da bi se o zaposlenih pogovarjali, kot o dragocenem kapitalu družbe, so le-ti v nekaterih primerih označeni kot nepotreben strošek dela.
Slovenska energetika se je v preteklosti soočala s številnimi izzivi, ki pa jih je vse do danes uspešno premagovala. Modre odločitve v preteklosti, ob dobrem socialnem dialogu med vsemi deležniki, so slovensko energetiko naredile po vseh kazalcih za eno izmed bolj uspešnih. Strateški dokumenti, ki jih je Slovenija sprejela v kontekstu prilagajanja okoljskim zahtevam, postavljajo slovensko energetiko pred težko nalogo. Po mnenju udeležencev konference bi morale biti rešitve za uspešen prehod v nizkoogljično družbo sprejete na strokovni podlagi in ob maksimalnem konsenzu vseh akterjev, ki delujejo v energetiki. Žal pa se, po mnenju predstavnikov zaposlenih v energetiki, ravno tu srečujemo s pavšalnimi ocenami in predlogi, ki Slovenijo peljejo v vse večjo uvozno odvisnost.
In katere naloge bodo v ospredju delovanja SDE v prihodnjem obdobju? Kot so poudarili, ostaja najpomembnejši cilj SDE Slovenije, da z vsemi možnimi prijemi doseže stoodstotno spoštovanje določb panožne kolektivne pogodbe in sprejetih dogovorov, poleg tega pa bodo prednosten naloge namenjene sodelovanju pri nastajanju energetske zakonodaje in dvigu ravni socialnega dialoga tako z Energetsko zbornico Slovenije kot ekonomsko socialnim svetom.