ACER obiskali evropski poslanci

Včeraj in danes se je v Ljubljani na delovnem obisku mudila delegacija Odbora za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta, ki jo vodi slovenska poslanka dr. Romana Jordan. Poslanci so se med obiskom Evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev - ACER seznanili z delom Agencije in izvajanjem zakonodaje na področju energetike, spregovorili pa so tudi o aktualnih energetskih vprašanjih, kot so delovanje skupnega trga, preglednost trgovanja, zakonodajni sveženj o energetski infrastrukturi in prilagajanje podnebnim spremembam. Kot je po srečanju povedal direktor Agencije Alberto Pototschnig, evropski parlament Agenciji in njenemu delu ves čas stoji ob strani, prvi obisk njenih predstavnikov v Ljubljani pa je bila dobra priložnost za zanimivo izmenjavo mnenj o skupnih vprašanjih in prihodnjih korakih energetskega sektorja k trajnostnem, konkurenčnem in zanesljivem enotnemu evropskemu energetskemu trgu. V pogovorih so potrdili tudi skupna izhodišča glede ključnih vprašanj in dogovorili načine za še bolj učinkovito sodelovanja v prihodnje. Podobno oceno srečanja je podala tudi dr. Romana Jordan, ki je še enkrat poudarila, da smo v Sloveniji zelo ponosni, da smo dobili sedež tako pomembne evropske ustanove, še zlasti zato, ker evropski parlament ves čas ostaja zavezan evropski ideji in deluje v prepričanju, da lahko z uresničitvijo zamisli o vzpostavitvi skupnega evropskega notranjega trga z energijo veliko naredimo za potrošnike in tudi evropsko gospodarstvo. Za izpolnitev tega cilja, pa je po njenih besedah, ključnega pomena ravno delo in obstoj agencije, kot je ACER. Čas za obisk, je dejala dr. Romana Jordan, je ravno pravi, saj smo v obdobju, ko imamo vsi skupaj pred sabo veliko različnih nalog, ki jih še moramo uresničiti na področju energetike. Do leta 2014 je namreč evropski politični cilj vzpostaviti enoten notranji energetski trg in tu je še ogromno dela, ki je bilo naloženo prav Agenciji ACER. Na evropski ravni, je dejala dr. Romana Jordan, ta hip razpravljamo tudi o večletnem proračunu, kjer so tudi programi povezani z energetiko in dolgoročnim razvojem energetskega sektorja. Pogovarjamo se o kriterijih za prednostne energetske projekte oziroma tistih, ki so nujni, če dejansko želimo vzpostaviti enoten notranji trg. Za to pa so potrebne tudi ustrezne in zadostne čezmejne povezave. V razpravah v evropskem parlamentu je močno navzoča tudi trajnostna komponenta, pri čemer smo se evropski parlamentarci zavzeli in zavezali za večjo dekarbonizacijo Evrope, to je do leta 2050 doseči za najmanj 85 odstotkov zmanjšanje emisij. In ravno energetski sektor je tudi tisti, ki povzroča velika onesnaženja in zato so pred energetiko veliki tehnični izzivi. Z vsemi temi cilji in politikami so povezana številna vprašanja, o katerih smo govorili tudi v minulih dveh dneh. Pri tem se, je svoje izvajanje sklenila dr. Roman Jordan, seveda nismo mogli izogniti tudi vprašanjem povezanim z zagotavljanjem potrebnih finančnih in kadrovskih virov za učinkovito delo Agencije, kar je v sedanjih za celotno Evropo težavnih gospodarskih časih tudi občutljivo vprašanje. Moram podariti, da so bile vse razprave učinkovite, verjetno tudi zato, ker imamo evropski parlamentarci in agencija ACER skupen cilj – narediti nekaj dobrega za potrošnike. Na več področjih smo dosegli tudi zavedanje, da je mogoče v tej smeri zagotoviti še več sinergije, da bomo tako lahko sprejemali še boljšo zakonodajo in omogočili tudi njeno lažjo vpeljavo.

Odločitev o posameznih virih je v rokah držav

Zanimivi so bili tudi poudarki preostalih dveh članov delegacije, ki sicer prihajata iz stranke zelenih, pri čemer je Claude Turmes uvodoma poudaril, da gre v primeru energetike za področje, kjer je v igri več milijard evrov in je zato obstoj nekega močnega neodvisnega organa, kot je ACER, nujna. Hkrati je poudaril, da se energetski sistem v Evropi spreminja, pri čemer bo prihodnost namenjena obnovljivim virom. Tako naj bi v Evropi po njegovih besedah delež OVE do leta 2020 dosegel že 35 odstotkov, po nekaterih scenarijih pa naj bi bil do leta 2030 celo 50 do 65–odstoten. Iz močno centraliziranih sistemov se bomo tako preusmerili v decentralizirane, kar pomeni potrebe po učinkovitem upravljanju in poenotenju sedanjih različnih tržnih mehanizmov. Gre za vprašanja, kako nove sisteme učinkovito organizirati, ne da bi ob tem ogrozili zanesljivost oskrbe ali zmanjšali konkurenčnost evropskega gospodarstva in za zahtevne naloga, s katerimi se srečujejo ravno regulatorji.
Podobnega mnenja je bil tudi Alyn Smith, ki je izpostavil, da je ravno iz omenjenih razlogov ACER ključna energetska ustanova v Evropi. Če želimo razpravljati o evropski energetski politiki, je dejal, pridemo v Ljubljano, pri čemer je ACER v minulih dveh letih na področju, za katerega je bil ustanovljen, naredil velik napredek. Naš skupni cilj je z enotno evropsko energetsko politiko zagotoviti zanesljivo energetsko oskrbo tudi v prihodnje, konkurenčne cene energije in večji delež obnovljivih virov energije.
Na vprašanje, kako v luči zastavljenih evropskih ciljev ocenjujejo slovensko naložbo v TEŠ 6, pa so razpravljalci poudarili, da Evropa postavlja zgolj končne cilje, poti do njih pa si države postavljajo same. Po besedah Clauda Turmesa pa premogovne tehnologije nikakor ne gredo skupaj s prizadevanji za trajnostni razvoj in bojem proti podnebnim spremembam, pri čemer se glede na hitro spreminjajoče se razmere zastavlja tudi pomembno vprašanje njihove dolgoročne ekonomske upravičenosti.

Brane Janjić