Kot so sporočili iz Agencije za energijo, smo v zadnjih mesecih priča zaostrenim razmeram na področju zanesljive oskrbe s plinom, ki se v zadnjih dnevih zaradi zmanjšanja dobavljenega plina iz Rusije še povečujejo. V zadnjem tednu so se tako količine plina na evropskem trgu nekoliko zmanjšale, kar se je na plinskih vozliščih odrazilo v še višjih tržnih cenah plina. Predvsem z namenom hitrejšega polnjenja domačih skladišč ter podrobnejšega spremljanja razmer na posameznem trgu je devet držav članic EU razglasilo stopnjo zgodnjega opozarjanja, ena država pa je že razglasila tudi stopnjo pripravljenosti. V Agenciji ob tem izpostavljajo, da je po podatkih podjetij plinskega gospodarstva dobava plina odjemalcem v Sloveniji in tudi v drugih državah EU neokrnjena in poteka v skladu z dnevnimi napovedmi. Manjše količine plina, dobavljene v EU v zadnjem tednu, so sicer povzročile počasnejše polnjenje skladišč, ki pa se kljub temu še vedno polnijo. Agencija za energijo kot pristojni organ za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom ob tem ugotavlja, da v Sloveniji še ni razlogov za razglasitev katerekoli stopnje krize. Ker pa se stanje hitro spreminja, bo agencija še naprej pozorno spremljala dogajanja na trgu s plinom in sproti obveščala o morebitnem vplivu na zanesljivost oskrbe slovenskih odjemalcev s plinom.
Da bi preprečila težave na področju oskrbe z zemeljskim plinom, je evropska komisija danes v rekordnem času sprejela uredbo o skladiščenju plina. Komisarka za energijo Kadri Simson je na zasedanju Sveta za energijo v Luksemburgu pozdravila sprejem omenjene uredbe in poudarila, da gre pri tem za pomemben odraz enotnosti, odločnosti in hitrega ukrepanja EU v luči kremeljskih dejanj, s katerimi izvoz plina postaja del oboroževanja v tej vojni. Ključnega pomena je, je dejala Simsonova, da v EU vztrajamo pri izpolnjevanju novih ciljev glede shranjevanja in okrepimo svojo pripravljenost na poslabšanje razmer. V skladu z novo zakonodajo mora sicer osemnajst držav članic s podzemnimi skladišči plina do 1. novembra napolniti 80 odstotkov svojih skladiščnih zmogljivosti, pri čemer se države spodbuja k 85-odstotni napolnjenosti. V prihodnjih letih bo cilj napolnjenosti 90 odstotkov. Države članice brez infrastrukture za skladiščenje morajo v duhu solidarnosti skleniti dvostranske dogovore o zadostnih količinah za njihovo uporabo v sosednjih državah. V skladu z novi uredbo se bodo skladišča plina odslej štela za kritično infrastrukturo, vsi upravljavci skladišč v EU pa bodo morali opraviti nov postopek certificiranja z namenom zmanjšanja tveganja zunanjega vmešavanja.