Agencija za energijo izdala poročilo o stanju energetike v letu 2011

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji 925.283 odjemalcev električne energije, da je lani znašala povprečna poraba električne energije na prebivalca v državi 6.076 kWh, da slovensko gospodinjstvo v povprečju na mesec porabi 325 kWh, da imamo v državi 2.603 kilometrov prenosnega omrežja in 65.576 kilometrov distribucijskega omrežja, da smo v letu 2011 porabili 12.682 GWh električne energije ter da znaša moč vseh slovenskih elektrarn na pragu 3.408 MW. Vas zanima, koliko odjemalcev električne energije in zemeljskega plina je lani zamenjalo svojega dobavitelja, kaj se dogaja na področju obnovljivih virov energije in kakšen je njihov delež v skupni oskrbi z energijo, ali, kateri dobavitelje si je v letu 2011 priboril največji tržni delež ter kaj kaže primerjava slovenskih cen električne energije in zemeljskega plina s tistimi v drugih državah Evropske unije.
Odgovore na vsa ta in podobna vprašanja lahko poiščete v pravkar objavljenem poročilu Agencije RS za energijo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2011. Mi v nadaljevanju povzemamo le nekaj najzanimivejših ugotovitev s področja oskrbe z električno energijo.

Živahnost na trgu z električno energijo se povečuje

Slovenski trg z električno energijo deluje in se razvija v skladu z evropskimi usmeritvami, čeprav lani še nismo bili deležni vseh zakonodajnih sprememb iz zadnjega svežnja energetskih ukrepov. Kljub temu pa so že začela veljati nekatera določila iz evropskih uredb, ki narekujejo in omogočajo vzpostavljanje in delovanje enotnega energetskega trga, pri čemer  je s spajanjem slovenskega in italijanskega trga lani zaživelo tudi trgovanje na slovenski borzi z električno energijo. Leto 2011 je minilo tudi v znamenju največjega števila zamenjav dobaviteljev doslej, saj se je lani za ta korak odločilo kar 39.135 odjemalcev. V drugem polletju leta 2011 je končna cena električne energije za gospodinjstva s povprečno letno porabo od 2500 do 5000 kWh znašala 81 odstotkov evropskega povprečja, cene električne energije za industrijske porabnike pa so v enakem obdobju dosegle 89 odstotkov povprečja evropske 27- terice.Sicer se je poraba električne energije v letu 2011 v primerjavi z letom prej povečala za 4,1 odstotka, proizvodnja pa je predvsem zaradi slabše hidrologije bila za 2,9 odstotka manjša.  Razkorak med proizvodnjo in porabo se od leta 2009, ko je kot posledica gospodarske krize poraba električne energije padla in smo imeli presežek proizvodnje,  spet povečuje. Tako se je tudi lani, kot že leto prej, spet pojavil primanjkljaj električne energije, pokritost porabe z domačimi proizvodnimi viri pa je lani znašala le še 89 odstotkov. Tudi lani je bilo drugače zaznati nadaljnje zanimanje za gradnjo obnovljivih virov energije, pri čemer je bilo zgrajeno največ sončnih elektrarn in bioplinarn, njihova skupna instalirana moč pa je dosegla že skoraj 92 MW. Ob tem je bilo v letu 2011 proizvajalcem iz obnovljivih virov energije vključenih v podporno shemo skupno izplačanih že 69,5 milijona evrov, pri čemer so največ sredstev prejele bioplinske elektrarne (19,4 milijona evrov) sončne elektrarne (17,2 milijona) in soproizvodne naprave na fosilna goriva (16,3 milijona evrov).
Zanimiva je tudi struktura samih proizvodnih virov, pri čemer še vedno ob upoštevanju celotne proizvodnje največji delež pripada naši edini nuklearni elektrarni (35,2 – odstotni delež), na drugem mestu z 31,8-odstotnim deležem so termoelektrarne in na tretjem z 28,2 odstotnim deležem hidroelektrarne, medtem ko je lani delež malih proizvajalcev dosegel  4,8 odstotka.

Emisije lani niso bistveno vplivale na proizvodne cene

Kot navaja omenjeno poročilo o stanju energetike v Sloveniji v minulem letu, emisijski kuponi  lani niso imeli bistvenega vpliva na ceno proizvedene električne energije v Sloveniji. Pri tem naj bi termoenergetika lani predala 6.219.042 emisijskih kuponov, kar pomeni 78 odstotkov vseh v Sloveniji predanih emisijskih kuponov. Da kuponi niso bistveno vplivali na same proizvodne cene, pa gre pripisati tudi dejstvu, da so se cene emisijskih kuponov na evropski borzi EEX po precejšnji rasti v prvi polovici leta in doseganju vrednosti okrog 18 evrov za tono CO2, v drugi polovici leta drastično zmanjšale in padle na »skromnih« 7 evrov za tono.

Brane Janjić