Gre za celovit pregled razmer na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji, delno pa je obravnavano tudi področje daljinske toplote.
Leto 2012 je bilo leto nadaljnje pospešene rasti konkurenčnosti na trgu z električno energijo, z vidika razvoja trga z zemeljskim plinom pa je bilo prelomno. Nastop novega dobavitelja zemeljskega plina, ki je pred tem začel osvajati že tržne deleže večjih odjemalcev, je jeseni 2012 namreč vzpostavil konkurenčno okolje tudi pri ponudbah zemeljskega plina za gospodinjstva.
Poraba električne energije v Sloveniji je v letu 2012 znašala 12.631 GWh (brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju). V primerjavi z letom 2011 je bila poraba manjša za 51 GWh ali 0,4 odstotka. Odjemalci, priključeni na prenosno omrežje, so porabili 1990 GWh električne energije oziroma štiri odstotke več kot v letu 2011. Poraba odjemalcev, priključenih na distribucijska omrežja, pa je bila za okoli dva odstotka manjša kot leta 2011 in je znašala 10.390 GWh.
V Sloveniji je bilo v letu 2012 proizvedeno 14.545 GWh električne energije, kar je 333 GWh manj kot leta 2011. HE so skupaj proizvedle 3768 GWh električne energije, kar je 454 GWh več kot leto pred tem. TE so proizvedle 4636 GWh električne energije oziroma 151 GWh manj kot v letu 2011, NEK pa je lani proizvedla 5232 GWh električne energije, kar je 667 GWh manj kot v letu prej. Proizvodnja električne energije pri malih proizvajalcih, priključenih na distribucijsko omrežje, je bila v primerjavi s proizvodnjo leta 2011 nekoliko večja in je znašala 853 GWh. K proizvodnji električne energije v Sloveniji, so v letu 2012 največji delež prispevale TE in HE, v katerih je bilo proizvedenih 70 odstotkov vse električne energije, namenjene slovenskemu trgu. Temu deležu sledi NEK z dobro petino vse proizvedene električne energije.
V letu 2012 poraba električne energije v Sloveniji ni bila v celoti pokrita z domačimi proizvodnimi viri, saj je ta znašala okoli 88 odstotkov. Oddaja električne energije preko slovenskega prenosnega in distribucijskega omrežja v tujino je lani znašala 8491 GWh, iz tujine pa je bilo prevzetih 7452 GWh električne energije. Skupna oddaja električne energije v prenosno omrežje se je v letu 2012 zmanjšala za 1,1 odstotka v primerjavi z letom prej. HE so v letu 2012 zaradi ugodnih hidroloških razmer v prenosno omrežje oddale 10,9 odstotka več električne energije kot v letu 2011, TE in NEK pa manj kot leto prej, pri čemer je 11,3-odstotno zmanjšanje iz NEK posledica rednega remonta v aprilu 2012. V letu 2012 je prišlo do skupno enoodstotnega zmanjšanja odjema električne energije iz prenosnega omrežja, kar je predvsem posledica 2,6 odstotka manjšega odjema distribucijskih podjetij v primerjavi s predhodnim letom. Pri neposrednih odjemalcih se je odjem povečal za 4,6 odstotka, ČHE Avče pa je za črpanje v letu 2012 v primerjavi z letom prej iz prenosnega omrežja prevzela za 30 odstotkov več električne energije.
Indeksi cen električne energije so v lanskem letu ostali stabilni pri vseh značilnih odjemalcih in se glede na leto pred tem niso bistveno spremenili. Zaradi vse ostrejše konkurence je bilo opazno celo znižanje cen pri poslovnih odjemalcih. Število menjav dobavitelja se je glede na leto 2011 povečalo za 41,3 odstotka, vseh menjav je bilo tako kar 55.281. Ob koncu leta 2012 je bilo na elektroenergetsko omrežje Slovenije priključeno 930.244 odjemalcev električne energije. V primerjavi z letom 2011 se je v strukturi porabe za odstotek povečal delež porabe odjemalcev, priključenih na prenosno omrežje.
Trgovci z električno energijo so bili v letu 2012 zelo dejavni, predvsem zaradi povečanja prenosnih zmogljivosti na avstrijsko-slovenski meji. Pretoki električne energije so bili vse leto visoki predvsem v smeri Italije, kar pa Elesu kot sistemskemu operaterju prenosnega omrežja, zaradi stabilnega delovanja prečnega transformatorja v Divači, ki je omogočalo širši regiji večji in neprekinjen izvoz energije v Italijo, ni povzročalo stabilnostnih težav. V zadnji četrtini leta pa je zaživel tudi izravnalni trg z električno energijo.
Najbolj burno na področju proizvodnje električne energije iz OVE in SPTE
Ugodna podporna shema za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE je zaradi čedalje večjega razmaha naložb v te objekte v lanskem letu doživljala nestabilne razmere. Napovedi o nižanju odkupnih cen zaradi razmaha cenejših in konkurenčnejših proizvodnih enot (predvsem sončnih elektrarn) so spodbudile še bolj aktivna vlaganja predvsem v elektrarne manjših moči. V letu 2012 je agencija, ki izdaja odločbe o deklaracijah in podporah, zabeležila največje povečanje števila sončnih elektrarn. Agencija je v letu 2012 tako izdala 1604 deklaracije za proizvodne naprave, ki proizvajajo električno energijo iz OVE ali v SPTE, večina deklaracij pa je bila izdanih za sončne elektrarne. Inštalirana moč sončnih elektrarn se je v letu 2012 podvojila in je ob koncu leta znašala že 243 MW. Financiranje podpore sheme je tako zahtevalo korekcije pri načinu zbiranja sredstev. Zato je bilo treba v začetku letošnjega leta 2013 zagotoviti tudi izjemno povečanje prispevka za te proizvodne vire, ki ga v končni ceni plačujejo vsi odjemalci električne energije. Enako se dogaja tudi v drugih državah EU, zato je Evropska komisija že napovedala podrobno preiskavo in ukrepanje na področju mehanizmov za podporo. (pb)
Več na: www.agen-rs.si