Agencija za energijo je objavila že deveti javni poziv k prijavi projektov za proizvodnjo električne energije in obnovljivih virov in soproizvodnih naprav z visokim izkoristkom, ki bodo lahko dobili podporo. Tudi na tokratnem razpisu je na voljo deset milijonov evrov, razpoložljiva sredstva pa bo Agencija razdelila v okviru dvokrožnega konkurenčnega postopka. Predmet javnega poziva so projekti za nove in obnovljene proizvodne naprave oziroma skupine projektov za nove proizvodne naprave na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo elektrike in toplote z visokim izkoristkom, projekte, ki ustrezajo razpisnim pogojem pa lahko prijavijo tako investitorji kot promotorji. Prijave lahko oddate najpozneje do 15. septembra, podrobnejše informacije pa so na voljo na spletni strani
Agencije za energijo.
Agencija za energijo je sicer do zdaj izvedla že osem javnih pozivov za vstop v podporno shemo, pri čemer je bilo nanje prijavljenih 1.097 projektov s skupno nazivno električno močjo 926,65 MW. Med njimi je bilo glede na postavljene kriterije nato izbranih oziroma potrjenih 437 projektov s skupno nazivno električno močjo 459,19 MW, od tega 336 projektov s področja izrabe obnovljivih virov (375,02 MW) ter 101 projekt proizvodnje v soproizvodnih enotah (84,17 MW). Kot pravijo na Agenciji, pa kljub natančno določenim pogojem odobritev vstopa v podporno shemo in skrbnemu izboru najprimernejših prijavljenih projektov njihovo uresničevanje žal ne poteka tako, kot bi si želeli. Izmed vseh potrjenih projektov je bilo namreč do zdaj že izvedenih »zgolj« 96 projektov skupne nazivne električne moči 48,39 MW. Od tega je bilo 63 projektov proizvodnih naprav na obnovljive vire z 10,33 MW skupne nazivne električne moči in 33 soproizvodnih projektov s skupno nazivno električno močjo 38,05 MW.
Glede na tehnologijo med prijavljenimi in izbranimi projekti po nazivni električni moči prevladujejo vetrne elektrarne. Od do zdaj prijavljenih za 570,2 MW vetrnih elektrarn jih je bilo izbranih 73 skupne nazivne električne moči 291,97 MW, pri čemer pa, kot izpostavljajo v Agenciji, do zdaj še noben projekt vetrnih elektrarn ni bil izveden. Večini se bo rok za izvedbo, ki še omogoča uveljavitev pravice do podpore, iztekel v letu 2023, glede na trenutne faze umeščanja teh projektov v prostor je težko z optimizmom pričakovati njihovo izvedbo do predvidenega roka.
Drugače po številu prijavljenih in izbranih projektov prevladujejo sončne elektrarne, pri čemer je bilo od na dosedanjih pozivih prijavljenih 447 projektov sončnih elektrarn izbranih 149 projektov skupne nazivne električne moči 51,98 MW. Tudi izvedba projektov sončnih elektrarn je precej skromna, saj je bilo do zdaj izvedenih le 24 projektov skupne nazivne električne moči 3,29 MW.
Nekoliko večji delež izvedbe potrjenih projektov je bil dosežen le pri soproizvodnih enotah na fosilne energente, kjer je bilo od potrjenih 84,17 MW skupne nazivne električni moči že izvedenih pa 37,69 MW oziroma slabih 45 odstotkov vseh odobrenih projektov.