Agrofotovoltaika ponuja medresorsko rešitev, od katere lahko pridobimo vsi: kmetijstvo, energetika in predvsem prebivalci našega planeta
Agrofotovoltaika je skupen izraz za kombinirano rabo zemljišč za proizvodnjo električne energije iz sončnih panelov ob hkratni rabi tal v kmetijske namene. V Evropi in svetu se vse intenzivneje širi, saj predstavlja izvrstno kombinacijo med fotovoltaičnimi sistemi in ohranjanjem kmetijske pridelave. Dvojna raba zemljišč tako predstavlja eno od učinkovitih možnosti energetskega prehoda. Agrofotovoltaika lahko s primerno tehnično zasnovo poveča učinkovitost rabe zemljišč, nudi varstvo rastlinam in živalim, omogoča večji hektarski donos in zmanjšuje potrebo po namakanju do 20 odstotkov. Za energijski prehod je potrebna velika širitev proizvodnje naprav za izkoriščanje sončne energije. Kmetijska zemljišča so omejena in dragocena. Ta izziv je mogoče rešiti z agrofotovoltaiko: na istem območju se lahko proizvajata tako hrana kot okolju prijazna električna energija. S tem se poveča tudi učinkovitost kmetijskega območja. Podnebna kriza, pomanjkanje vode in naraščajoča potreba po energiji postavljajo človeštvo pred ogromne izzive. V prihodnjih letih bo jasno, kako se bomo soočili z njimi. Agrofotovoltaika ponuja medresorsko rešitev, od katere lahko pridobimo vsi: kmetijstvo, energetika in predvsem prebivalci našega planeta.
Agrofotovoltaične naprave rastlinam in živalim nudijo zaščito
Kmetje pri svoji dejavnosti močno zaznavajo posledice podnebnih sprememb. Včasih je leto prevroče in izjemno sušno, neurja z preobilnim deževjem ali točo pa hitro ogrozijo pridelek. Vremenski ekstremi so iz leta v leto večji. Pri reševanju težav ponujajo agrofotovoltaične naprave zelo uporabno rešitev. Rastlinam in živalim nudijo delno osenčenje pred premočnimi žarki sonca, pred zmrzaljo, rastline ščitijo pred izsušitvijo, ohranjajo večjo vlago tal in predstavljajo odlično protitočno zaščito. Obenem je z razporeditvijo panelov nad nasadi mogoče regulirati tudi osvetlitev. V tujini najdemo precej primerov dobrih praks agrofotovoltaike, ki se je izkazala za tehnološko izvedljivo in ekonomsko upravičeno. Prav tako je dvojna raba zemljišč vse pogosteje predmet raziskav raziskovalnih inštitucij po vsem svetu. Raziskave kažejo na velik potencial agrofotovoltaike, saj v nekaterih primerih lahko na enoto površine pridelajo celo več kot bi brez fotovoltaike. Nekatere rastline namreč v vročih in sušnih pogojih uspevajo bolje, če jih zasenčijo s sončnimi paneli.
Predlog razvoja kmetijske rabe na območju fotovoltaične elektrarne D3 ob pretočni akumulaciji HE Brežice
Tudi fotovoltaična elektrarna FEBR-D3 glede na postavitev omogoča rabo zemljišča v druge namene. Z vidika rabe kmetijskih zemljišč so strokovnjaki predlagali zlasti rejo kokoši nesnic in pridelovanje špargljev, malin ter ribeza. Mogoča pa je tudi reja ovac. Celotna kmetijska pridelava bi bila ekološka.