Akademija distribucije Elektro Maribor

Akademija distribucije Elektro Maribor, ki med drugim organizira tudi posvete o aktualnih elektroenergetskih temah, je tokrat k razpravi o prihodnosti slovenske elektroenergetike povabila predstavnike političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu. Predsednik družbe Elektra Maribor mag. Boris Sovič je v uvodni predstavitvi k razpravi poudaril, da  je slovenska energetika pred pomembnimi izzivi, napačne odločitve pa bi lahko pahnile prebivalstvo v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo in okolje v degradacijo. Kot je dejal, bo na številna vprašanja povezana z trajnostnim razvojem, prehodom v nizkoogljično družbo, razvojem omrežja in vlogo aktivnih odjemalcev, še treba poiskati ustrezne odgovore. 
Naraščajoče potrebe uporabnikov, povezane z gospodarsko rastjo in skrbjo za večjo kakovost življenja, ki se odražajo tudi v potrebah po priključevanju novih naprav, kot so toplotne črpalke, klimatizacijske naprave in male elektrarne, prihajajoča električna vozila, napovedujejo nadaljnjo rast konične moči in distribuirane energije. Vključitev načrtovanih 200 tisoč električnih vozil, 100 tisoč toplotnih črpalk in tisoče malih elektrarn bo zahtevala precejšnje ojačitve elektroenergetskega omrežja in zagotovitev ustreznih proizvodnih virov ter intenzivno vgradnjo elementov pametnih omrežij ter napredne tarifne sisteme. V primeru uresničitve tega scenarija, ki je sicer osnova za doseganje zastavljenih ciljev, bomo morali do leta 2030 zagotoviti za okrog 1350 MW dodatnih proizvodnih zmogljivosti oziroma toliko, kot danes znašata moč TEŠ in NEK skupaj. Poleg tega pa bodo potrebna tudi dodatna vlaganja v omrežje, saj vedno pogostejše vremenske ujme (lani je denimo bilo na območju Elektra Maribor kar 27 dni z izrednimi vremenskimi razmerami) zahtevajo tudi povečevanje robustnosti oziroma kabliranje  in izoliranje, srednje- in nizko- napetostnih nadzemnih vodov elektrodistribucijskega omrežja. 
Po besedah mag. Soviča je v Sloveniji od 65.000 km distribucijskega omrežja, namreč še vedno več kot 32.000 km vodov nadzemnih, po ocenah SODO pa naj bi v obdobju do leta 2026 za naložbe v distribucijsko omrežje in naprave po osnovnem scenariju morali vložiti kar 1,29 milijarde evrov. Ob tem ne gre pozabiti, je dejal mag. Sovič, da tudi vključevanje novih razpršenih proizvodnih virov v omrežje povzroča distributerjem dodatne stroške ali konkretneje za 4.888 malih elektrarn s skupno močjo 557 MW je bilo doslej za 250 milijonov dodatnih stroškov v distribucijsko omrežje oziroma kar za šestino vseh vlaganj.

Trajnostni razvoj podpirajo vsi

V nadaljnji razpravi, v kateri so sodelovali Andrej Umek (SLS), Bojan Horvat (SD), Franc Trček (Levica), Gregor Ficko (Dobra država), Klemen Potisek (SMC), Vlasta Krmelj (SDS) in Zdravko Luketič (NSI), se je izluščilo, da vse stranke podpirajo trajnostni razvoj, pri čemer pa je nekaj razhajanj glede tega, s katerimi viri naj bi v prihodnje zadostili naraščajočim potrebam oziroma nadomestili nekatere obstoječe. Tako je denimo Zdravko Luketič dejal, da bi poleg sončne energije morali več pozornosti nameniti tudi izrabi geotermalne energije, Vlasta Krmelj je izpostavila pomen učinkovitejše rabe energije, s čimer bomo zmanjšali potrebe po novih virih. Podobnega mnenja je bil tudi Gregor Ficko, ki je dejal, da se še vedno srečujemo s pretirano porabo, Bojan Horvat pa je izpostavil, da bi morali pri odločitvah glede prihodnosti jedrske energije upoštevati tudi stroške razgradnje, ki niso majhni in znašajo več milijard evrov. Andrej Umek je opozoril, da sta sončna in vetrna energija nestabilna vira in ju je zato treba kombinirati s hranilniki. Kot najprimernejši se kažejo črpalne elektrarne, zato se je zavzel za čim prejšen začetek gradnje ČHE Kozjak ter proučitev drugih primernih lokacij. Kot je poudaril, je treba ljudem tudi jasno povedati, da bomo lahko dolgoročno z razpršenimi viri pokrili le dobro polovico potreb, preostanek pa bi po njegovem morali zagotoviti z jedrsko energijo, pri čemer je treba upoštevati tudi razvoj novih tehnologij. Proti izrabi jedrske energije oziroma gradnji nove nuklearke sta se izrekla Franc Trček in Gregor Ficko. So se pa vsi sodelujoči  zavzeli za dograditev manjkajočih hidroelektrarn na Savi, glede izrabe reke Mure pa bili bolj ali manj zadržani oziroma izpostavili, da je treba še tehtno premisliti vse posledice morebitne gradnje elektrarn na tej reki.
Med zanimivejšimi izjavami gre še omeniti strinjanje, da postaja električna energija nova nafta, da za zmanjšanje emisij potrebujemo elektrifikacijo prometa ter, da se bo električna energija zato v prihodnje dražila, zaradi česar je treba zagotoviti zadostne količine energije doma. 
Sicer pa tudi tokrat ni bilo slišati kakšnih bolj oprijemljivejših rešitev oziroma je bilo bolj slišati že znana opozorila, kot denimo, da je treba izpeljati zeleno davčno reformo, zagotovit tesnejše sodelovanje med vpletenimi ministrstvi odgovornimi za infrastrukturo, finance in okolje ter zmanjšati administrativne ovire, da je čimprej treba sprejeti nek strateški energetski dokument, ki bo osnova za izpeljavo drugih potrebnih zakonov, ustrezno popraviti sistem spodbud za OVE ter aktivneje v iskanje rešitev vključiti lokalne skupnosti, znanost in domače gospodarstvo.