Aktivni odjemalci so lahko zanesljiv vir prožnosti

Uvodoma je Darko Kramar iz družbe ELES, ki koordinira projekt, predstavil ključne razloge, ki so jih vodili pri snovanju projekta. Zaradi vedno večjega deleža obnovljivih virov, zapiranja termoelektrarn in posledičnega pomanjkanja virov prožnosti so skušali ugotoviti, ali lahko prožnost zanesljivo zagotavljajo tudi manjše enote – napredni odjemalci, ki so v zelo kratkem času sposobni povečati ali zmanjšati svoj odjem električne energije. Poudaril je, da je FutureFlow poseben projekt tudi v primerjavi z ostalimi projekti, financiranimi iz programa Obzorje 2020, saj so partnerji v projekt uspeli vključiti skoraj sto naprednih odjemalcev.

Andrej Souvent iz EIMV je predstavil razvoj in izvedbo demonstracijskega IT okolja, ki je omogočilo izvedbo pilotnih testov. »Največji izziv je bila takšna izvedba, ki ne posega v obstoječe regulatorje za povrnitev frekvence prenosnih operaterjev«, je izpostavil Andrej Souvent, saj so ti ključni za stabilno delovanje elektroenergetskega sistema in kakršnokoli eksperimentiranje z njimi bi bilo preveč tvegano. Zato so naredili digitalne dvojčke teh regulatorjev ter modele odzivov elektrarn, ki se nahajajo na področjih prenosnih operaterjev Avstrije, Madžarske, Romunije in Slovenije. »Tako smo dobili jedro simulatorja sistema, ki smo ga povezali z regionalno tržno platformo za čezmejno izrabo rezerve za povrnitev frekvence, ki je bila prav tako razvita v okviru projekta, kot tudi z virtualnimi elektrarnami ponudnikov storitev izravnave«, je poslušalcem pojasnil Andrej Souvent. Preizkuse so zato lahko izvajali v realnem času, z aktiviranjem realne moči agregiranih razpršenih virov, hkrati pa opazovali odziv tako, kot bi se vse dogajalo v realnih elektroenergetskih sistemih vseh štirih v projekt vključenih držav.

Platformo za agregiranje virov fleksibilnosti je podrobneje predstavil Peter Nemček iz družbe cyberGRID. Platforma je omogočila združevanje virov fleksibilnosti iz štirih držav, povezovanje 106 enot pri naprednih odjemalcih, izboljšano napovedovanje potreb po električni energiji pri virih fleksibilnosti na strani odjema in proizvodnjo električne energije iz razpršenih obnovljivih virov, samodejno oblikovanje ponudb, povezovanje s trgi fleksibilnosti ter avtomatsko nadzorovanje virov fleksibilnosti na strani odjema in razpršene proizvodnje. Poleg tega je predstavil tudi potek aktivacije virov fleksibilnosti v realnem času ter pokazal, kako učinkoviti so bili z zniževanjem/zviševanjem porabe aktivnih odjemalcev pri doseganju vrednosti, postavljenih s strani sistemskih operaterjev.

V nadaljevanju je Rok Lacko iz GEN-I predstavil izkušnje iz terena, saj je bila družba v okviru projekta zadolžena za vključevanje aktivnih odjemalcev »Uvodoma smo naredili analizo trga, kjer smo zaznali potencial za nudenje fleksibilnosti pri 200 enotah, od katerih jih je imela 33 zelo močan potencial«, je povedal Rok Lacko. Za sodelovanje v pilotnih testih nudenja fleksibilnosti so pridobili 96 enot s 50+ MW fleksibilnosti. »V obdobju enega leta testiranj smo izvedli več kot 300 ur testiranj v štirih državah«, je o obsegu testiranj dejal Rok Lacko. Zaključil je z oceno, da so pilotni testi pokazali, da so virtualne elektrarne cenovno učinkovit in konkurenčen vir fleksibilnosti v primerjavi z baterijskimi hranilniki in koničnimi elektrarnami.

Za zaključek je Boštjan Korošec iz Taluma, največjega porabnika električne energije v Sloveniji, predstavil dileme in pomisleke, ki so jih imeli pred vključitvijo v projekt. Ker za elektrolizo potrebujejo zanesljivo oskrbo z električno energijo jih je skrbelo, kako bodo ohranili zanesljivost delovnega procesa ob hkratnem prilagajanju odjema električne energije. Toda skozi projekt so ugotovili, da lahko ohranjajo delovni proces na zahtevanem nivoji in hkrati nudijo fleksibilnost sistemskemu operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja ter s tem prispevajo k zanesljivi oskrbi z električno energijo, ki jo tudi sami potrebujejo. Poleg tega, pa je nudenje fleksibilnosti za podjetje tudi vir dodatne prihodka, je še povedal Boštjan Korošec. (Nadja Novak)