Ali Slovenci razumemo energetska vprašanja?

Mojca Drevenšek
Svetovalka, Consensus
Ukvarja se z načrtovanjem in izvajanjem komunikacijskih aktivnosti na področju energetike.

Aktualni slovenski, evropski in globalni izzivi zanesljive oskrbe z nizkoogljično energijo po ugodnih cenah jasno narekujejo potrebo po večji energetski pismenosti.

Energetska pismenost v osnovi pomeni razumevanje lastnosti in pomena energije v našem vsakdanjem življenju ter vključuje zmožnost uporabe tega znanja in razumevanja za uspešno soočanje z izzivi glede izbire in izkoriščanja virov energije za zadovoljevanje naših aktualnih in prihodnjih potreb.

Začetek letošnjega leta, konkretno tretji teden januarja, je prinesel kar dva dogodka o načrtovanju energetske prihodnosti Slovenije. Strokovni posvet o energetski pismenosti, ki smo ga 22. januarja ob izidu priročnika o energetski pismenosti organizirali v okviru projekta EN-LITE (www.en-lite.si), smo sicer napovedali že konec lanskega leta. Pa vendar je, kot naročeno, le za dan razlike sovpadel z javno predstavitvijo mnenj o Energetskem konceptu Slovenije v nabito polni veliki dvorani državnega zbora. Ali lahko dogodka povežemo in kako?

Morda s kratko refleksijo, zastavljeno s pomočjo vprašanja, ali v Sloveniji potrebujemo energetsko pismenost (in zakaj). Če se strinjamo, da energetska pismenost s strani porabnikov energije predpostavlja celovito razumevanje in razmišljanje o virih energije in njeni rabi, poznavanje osnov energetske infrastrukture ter energetskega in drugih sistemov, posameznih elementov in njihove medsebojne odvisnosti, potem je vsaj načelni odgovor na zastavljeno vprašanje verjetno pozitiven. Odgovor, ki upošteva mnenja različnih deležnikov o nastajajočem energetskem konceptu Slovenije, ki so bila predstavljena v DZ dan pred posvetom, pa se zelo verjetno spremeni v: »Da, potrebujemo, in to zelo.«

Mnoga mnenja, ki so jih v DZ predstavili zainteresirani deležniki, so namreč potrdila, da imamo v Sloveniji pred seboj še dolgo pot od tradicionalnega, ukalupljenega razmišljanja ZA in PROTI posameznim virom energije ali tehnologijam, do oblikovanja celovitih, trezno premišljenih, širših strateških okvirjev energetske strategije in njene neločljive povezanosti z gospodarskim, okoljskim, tehnološkim in vsaj še znanstveno-raziskovalnim razvojem ter s tem z zagotavljanjem visoke ravni kakovosti življenja. Namesto teh širših okvirjev se v razpravah zaenkrat še vedno raje opredeljujemo do konkretnih energetskih pojmov (npr. do virov, tehnologij, projektov, dolin …), in to praviloma negativno. Včasih bolj, običajno pa manj upravičeno, pogostokrat pa sploh neupravičeno.

Aktualni slovenski, evropski in globalni izzivi zanesljive oskrbe z nizkoogljično energijo po ugodnih cenah vsekakor jasno narekujejo potrebo po večji energetski pismenosti. Energetski in drugi z energetiko povezani strokovnjaki lahko pomembno prispevajo h krepitvi glasu razuma v razpravah o energetiki, če so ga le pripravljeni spustiti v eter kaotične množice drugih, tudi ne-strokovnih in interesno opredeljenih glasov. Pri tem je in bo s strani strokovnjakov potrebnega veliko potrpljenja, dobre volje in predvsem želje, da stanje obrnemo na bolje. Kar nekaj strokovnjakov je v okviru projekta EN-LITE že z nami in so na te izzive pripravljeni.

Nagrada za vložen trud pa bo, ko se bomo državljanke in državljani namesto nenehnega nasprotovanja in kritiziranja znali ustaviti in vprašati, kakšno oskrbo z energijo si v prihodnje pravzaprav želimo in kako lahko sami prispevamo k temu, da bomo s sprejetimi odločitvami zadovoljni.