Ministri so razpravljali o preusmeritvi prometa na železnico in o podnebni politiki na podlagi izhodišč, ki jih je pripravila Švica, trenutno predsedujoča Alpski konvenciji. Strinjali so se, da je sodelovanje med alpskimi državami na tem področju nujno. Izhodišča dokumenta bodo služila kot temelj in izvedbeni okvir za vzpostavitev skupnega akcijskega načrta s konkretnimi cilji ter za snovanje in izvajanje projektov, temelječih na pristopih k rešitvam.
Kot so poudarili, se podnebne spremembe ne ozirajo na državne meje in številne strategije za prilagajanje ter zaščito pred njimi terjajo koordiniran pristop, zato je za alpske države ključno povezovanje. Nujno je delati usklajeno, preko nacionalnih meja, v širši regiji, kot sta Alpska konvencija in Züriška skupina, v luči izboljšanja stanja okolja in izboljšanja kakovosti življenja prebivalstva. Ob tem je slovenski minister izrazil podporo Slovenije krepitvi sodelovanja na vse-alpski ravni na področju okolja in prometa s ciljem podpreti vizijo doseganja ogljične nevtralnosti najkasneje do leta 2050.
Kot je še povedal, znotraj prometnega sektorja cestni promet v Sloveniji prispeva skoraj 70 odstotkov izpustov. Deloma je to posledica tranzitne lege Slovenije, ki je bila v preteklosti podprta predvsem z gradnjo avtocestnega sistema, deloma pa tudi razpršene poselitve, saj več kot polovica prebivalstva živi v prostorsko razpršenih majhnih naseljih. Zaradi tega je trajnostna mobilnost ključen slovenski izziv tako za urbana kot tudi za podeželska območja. Poleg prizadevanj za zmanjševanje izpustov, krepitve trajnostne mobilnosti in uveljavljanje novih tehnologij, je po njegovem mnenju treba pozornost posvetiti tudi zmanjšanju potreb po mobilnosti in prevozih. Pri tem ima pomembno vlogo prostorsko načrtovanje, ki lahko izboljša racionalno organizacijo dejavnosti in trajnostno povezanost, kot to izpostavlja Teritorialna agenda 2030.
Minister mag. Andrej Vizjak je izrazil prepričanje, da na območju Alp delijo veliko tovrstnih skupnih izzivov, kar omogoča izmenjavo izkušenj, znanja ali dobrih praks, ki temeljijo na najboljši dostopni tehnologiji ali na alternativnih modelih trajnostne mobilnosti. V izmenjavi dobrih praks vidi potencialne koristi nadaljnjega dela na tem področju. Posebej pomembno za Slovenijo je, da si prizadeva za izboljšanje javnega prometa na način, da bo omogočal širše možnosti za cenovno dostopen, učinkovit in trajnosten aktiven življenjski slog. Zato Slovenija pomemben del evropskih in državnih sredstev namenja gradnji in razvoju železniškega in kolesarskega omrežja. S tem bomo spodbudili in omogočili bolj trajnostno mobilnost in spremembo obnašanja posameznikov in gospodarstva, je še dejal minister.
Na podlagi razprave alpskih ministrov in ministric bo švicarsko predsedstvo pripravilo skupni Akcijski načrt, ki ga bo predložila na konferenci ministric in ministrov alpskih držav za okolje in promet ter Evropske unije 7. septembra 2022.
Alpska konvencija sicer prednjači na področju podnebnih aktivnosti, saj je bil prvi Akcijski načrt za podnebje v Alpah sprejet že v letu 2010. Sledil je sprejem Sistema alpskih podnebnih ciljev in Akcijski načrt 2.0 z ambicioznimi kažipoti za deset sektorjev, vključno za promet ter biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Ti dokumenti predstavljajo relevantni okvir za skupno sodelovanje v smeri doseganja skupne vizije podnebne nevtralnosti do 2050.