Danes so na MzI podrobneje predstavili Strategijo za alternativna goriva, ki jo je vlada sprejela v četrtek.
Slovenija je danes pred izzivom, kako bo vse nove alternativne vire v prometu začela vpeljevati. Ker smo po eni strani tranzitna in po drugi strani majhna država, lahko nove tehnologije na nacionalnem nivoju vpeljujemo hitreje, ob tem pa moramo slediti vsem evropskih direktivam in zahtevam, pojasnjuje državni sekretar na MzI Jure Leben. Ob tem pa gredo industrijski proizvajalci naprej z razvojem novih tehnologij alternativnih goriv. Ministrstvo kot oblikovalec politik mora zato stremeti k temu, da Slovenija s strategijami in akcijskimi načrti sledi temu razvoju in spremembe izkoristi v svojo prid. Moramo pa pri tem vedeti, da vsaka nova tehnologija potrebuje svoj investicijski cikel in ima svoje zahteve. Zato so v strategiji zastavljeni cilji za določeno obdobje. Po pričakovanjih Jureta Lebna bi lahko že konec novembra strategijo dali v medresorsko usklajevanje in v javno obravnavo. Temu sledi še akcijski načrt za vpeljavo teh tehnologij, ki bo za vsako tehnologijo podrobno določil različne ukrepe. Vemo, da je v Sloveniji promet eden večjih onesnaževalcev okolja, saj povzroči kar okoli 40 odstotkov emisij, zato je še toliko bolj pomembno vpeljati čistejše tehnologije.
Industrija želela biti še bolj ambiciozna
Po besedah vodje Službe za trajnostno mobilnost in prometno na MzI politiko Bojana Žlendra je pri pripravi strategije sodelovalo veliko ljudi, njihov cilj pa je bil na osnovi vseh pridobljenih podatkov pripraviti dobro strategijo z uresničljivimi cilji. K pripravi strategijo je Slovenijo napotila evropska direktiva, ki je določila, da mora država narediti analize, jasne modele možnega razvoja alternativnih goriv ter na podlagi tega zapiše strategijo. Iz nje izhajajo možni scenariji, po katerih bi se Slovenija lahko razvijala. Ob tem je opozoril, da je Slovenija v zadnjem času naredila že veliko, sploh na področju postavljanja polnilnic za električna vozila. V tem trenutku smo namreč že izpolnili vse zahteve EU, da imamo na avtocestnem omrežju zagotovljene polnilnice visoke moči, ki potnikom na daljših razdaljah omogočajo, da v relativno kratkem času napolnijo vozilo in potujejo naprej. Postavljenih je bilo skoraj 200 običajnih polnilnic in ta mreža je trenutno v Sloveniji glede na število vozil primerna. Poleg tega imamo demonstracijsko polnilnico na vodik, 115 črpalk za utekočinjen naftni plin, ki so tako lahko že ta trenutek dobra alternativa. Poleg tega se zaključujeta dva druga evropska projekta, s katerima bomo v Sloveniji postavili tri polnilnice za utekočinjen zemeljski plin, ki jih potrebujejo težka tovorna vozila. Dve naj bi bili postavljeni že letos in tudi tukaj smo relativno hitro pokrili možnost, da se v Sloveniji tudi pri težkih tovornih vozilih preide na drug energent. Veliko možnosti obstaja še pri razvoju na področju stisnjenega zemeljskega plina, ki bi omogočil prehod avtobusov mestnega prometa na okolju bolj prijazno gorivo. Trenutno so postavljene štiri takšne polnilnice. Popolnoma drugačna pa je slika števila vozil na alternativna goriva.
Vse to so bila izhodišča ministrstva, na osnovi katerih so v strategiji postavili cilje, ki so po njihovem prepričanju uresničljivi, pri sodelovanju s slovensko industrijo pa se je izkazalo, da ta želi biti še bolj ambiciozna in imeti podporo države pri spodbujanju inovacij ter predvsem pri uvedbi novih tehnologij v prakso.
Kot je znano, je prvi cilj strategije, da v Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avta manjši od 50 gramov CO2 na kilometer. Danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Že od leta 2025 dalje pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 gramov CO2 na kilometer. Kot poudarja Bojan Žlender, z zastavljenimi cilji niso želeli sporočiti, da bencina ali dizla v Sloveniji ne bo, ampak, da morajo biti vozila takšna, ki bodo minimalno obremenjevala okolje in hkrati dati signal slovenski industriji. Na osnovi ciljev so sestavili scenarije, s katerimi bi Slovenija do leta 2030 izpolnila zaveze glede izpustov. Kot poudarja, bomo zastavljene cilje do leta 2020 z lahkoto dosegli. Za leto 2030 pa ocene razvoja prometa kažejo, da se bo tovorni promet povečal za 60 odstotkov in osebni promet za 30 odstotkov. Zato bo zmanjšanje emisij za 18 odstotkov pomenilo zelo težak korak. Če ciljem v strategiji ne bomo sledili, Slovenija tega cilja zmanjšanja emisij ne bo dosegla. Zato so na ministrstvu zastavili cilj iz današnjih 1000 električnih in hibridnih vozil preiti na 200 tisoč vozil na alternativna goriva v letu 2030. Ta preskok ne bo zgodil linearno, se pa morajo vse spremembe infrastrukture in zakonodaje zgoditi najkasneje v naslednjih štirih letih.
V zadnjih letih ukrepi za vpeljevanje alternativnih goriv že izvajali. Tako imamo v Sloveniji eno višjih subvencij v Evropi v višini 75000 evrov za nakup električnega vozila, 4500 evrov za nakup priključnega hibrida in lahkega tovornega vozila in 3000 evrov za nakup električnega kolesa ali motornega kolesa. Imamo oprostitev plačila letne dajatve za uporabo teh vozil v cestnem prometu, ugodne kredite, nižjo davčno stopnjo na davek na motorna vozila in še druge drobne pozitivne spodbude v sodelovanju z občinami. Na osnovi tega so na ministrstvu pripravili skupine ukrepov za vsak energent posebej, ki bodo lahko v relativno kratkem času naredili preboj. Osredotočajo pa se predvsem na polnilno infrastrukturo in vozila. Še naprej pa iščejo tudi ugodno financiranje ukrepov, tudi iz evropskih sredstev, kjer ima Slovenija za inovacije, razvoj in za nove tehnološke rešitve, pa tudi za izvajanje ukrepov v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi na voljo kar 84 milijonov evrov. Za naslednja tri leta pa so v državnem proračunu zagotovljena tudi sredstva za informiranje in ozaveščanje državljanov. Odpraviti bo treba še veliko administrativnih ovir, spremeniti zakonodajo na tem področju, usposobiti in izobraziti ljudi za nove poklice ter potrebujemo demonstracijske projekte.
Ta trenutek je izvajanje ukrepov strategije in finančne posledice le-teh tako daleč vnaprej nemogoče predvideti, poudarja Bojan Žlender. Ker je tehnološki razvoj izjemno hiter, bodo strategijo vsako leto pregledali in, če bo obstajal kakršen koli znak, da je razvoj na tem področju hitrejši, bodo cilje dopolnili oziroma zvišali. V sodelovanju z Ministrstvom za okolje pa za strategijo pripravljajo tudi Celovito presojo vplivov na okolje.