Natančno spremljanje podatkov in sledenje ciljem je lahko namreč v pomoč odločevalcem pri načrtovanju in upravljanju okolja. Ker so razviti v skladu z metodologijo Evropske agencije za okolje, omogočajo primerjavo podatkov z drugimi državami EU.
Na okrogli mizi je potekala razprava o vzpostavitvi čim bolj uporabnega sistema kazalcev okolje-energija v Sloveniji, ki bo služil potrebam večih uporabnikov. V uvodu je predstavnik Evropske agencije za okolje izpostavil pomen kazalcev okolje-energije na nacionalni ravni ter v evropskem in mednarodnem merilu. Eno izmed glavnih sporočil spremljanja kazalcev okolje-energija je med drugim ta, da sta okoljska in energetska politika neločljivo povezani. Energija je neobhodno potrebna za življenje ljudi. Od tega, kaj je njen vir in koliko je porabimo, pa je odvisen njen vpliv na okolje. Če želimo do leta 2050 živeti v nizkoogljični družbi, za kar se zavzema Sedmi okoljski akcijski program EU, moramo cilje pri porabi in proizvodnji energije gledati skozi doseganje okoljskih ciljev. Zato je pomembno, da preučujemo povezave med okoljskimi in energetskimi podatki ter ugotavljamo njune vzorčno posledične povezave, so poudarili na okrogli mizi.
ARSO je predstavil trende na področju rabe energije, izpustov v okolje iz energetskega sektorja, rabe obnovljivih virov v Sloveniji, učinkovitosti rabe energije ter zanesljivosti oskrbe z energijo in dosežke Slovenije pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo. Poudarili so, da cilje sodobne energetske politike lahko združimo v tri sklope: zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, konkurenčne oskrbe z energijo ter oskrbe z energijo, skladno s trajnostnimi načeli.
Po kazalcih sodeč je Slovenija na dobri poti, da do leta 2020 ne preseže dovoljenega povečanja izpustov toplogrednih plinov, saj so se izpusti v obdobju 2000 - 2014 zmanjšali za 13 odstotkov. Do leta 2008 so izpusti naraščali, od takrat naprej pa se zmanjšujejo. V Sloveniji raba energije prispeva več kot 80 odstotkov k skupnim izpustom. Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU - ETS) so za doseganje cilja države za zmanjševanje izpustov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni. Leta 2014 so ti viri v skupnih izpustih predstavljali 63 odstotkov, njihov delež pa se je od leta 2005 povečal za šest odstotnih točk. Največ izpustov med temi viri prispeva promet, ta delež pa se še povečuje, zato ključni izziv za doseganje zmanjšanja izpustov torej predstavlja sektor prometa.
Podatki kažejo, da se je rast rabe energije v Sloveniji ustavila in je počasnejša od rasti BDP ter, da se raba energije spreminja v smeri nižjega ogljičnega odtisa. Kljub pozitivnim trendom pa bo treba v prihodnje veliko truda vložiti zlasti v zmanjševanje porabe tekočih goriv v prometu. Raba končne energije je bila leta 2014 za 4 odstotke višja kot leta 2000. To je posledica povečanega prometa, kjer se je raba povečala za 48 odstotkov, v vseh ostalih sektorjih pa se je raba zmanjšala. Promet je bil po rabi energije leta 2014 najpomembnejši sektor z 39 odstotki, industrija in gradbeništvo sta porabila 27 odstotkov. Cilj energetske politike je s povečanjem energetske učinkovitosti in z drugimi ukrepi doseči čim večjo neodvisnost med rastjo rabe energije ter rastjo BDP. V Sloveniji je bil v obdobju 2000 - 2014 ta v določeni meri dosežena, saj je bila raba energije leta 2014 le malenkost večja kot leta 2000, BDP pa je bil večji za 30 odstotkov. Neodvisnost se meri z energetsko intenzivnostjo, ki se je v obdobju 2000 - 2014 zmanjšala za dobrih 20 odstotkov. Energetska intenzivnost v Sloveniji je sicer za 60 odstotkov višja kot v EU-28, odmik od EU povprečja pa se v obdobju 2000-2014 ni zmanjšal.
Kazalci kažejo, da se učinkovitost v proizvodnji in rabi energije počasi povečuje. V rabi končne energije sektorjev promet, industrija in gospodinjstva se je učinkovitost od leta 2000 do 2014 povečala za deset odstotkov, v zadnjih letih pa se je trend, razen v gospodinjstvih, upočasnil. V proizvodnji električne energije in toplote se je učinkovitost povečala za pet odstotkov. Potenciala za nadaljnje povečanje učinkovitosti proizvodnje je še veliko. Povečanje energetske učinkovitosti pa pozitivno prispeva k doseganju vseh ciljev energetske in okoljske politike.
V strukturi proizvodnje električne energije prišlo do pomembne spremembe
ARSO v kazalcih ugotavlja, da domača proizvodnja električne energije skoraj zadošča za pokrivanje potreb, prevladujoč delež pa imajo obnovljivi viri. Leta 2014 je v strukturi proizvodnje električne energije prišlo do pomembne spremembe. Prvič po letu 1994 je bilo namreč največ električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije in ne več iz jedrske energije. Sprememba strukture goriv in izboljšanje učinkovitosti sta vplivala na znižanje intenzivnosti CO2. Rast rabe električne energije je bila precej večja kot rast proizvodnje električne energije vse do leta 2007, potem pa se je umirila. Domača proizvodnja od leta 2010 naprej pokriva približno 90 odstotkov potreb po električni energiji, leta 2007 pa je delež padel pod 80 odstotkov. Skoraj polovico električne energije se porabi v industriji, sledita storitveni sektor in gospodinjstva z enakima deležema. V okviru prehoda v nizkoogljično družbo sistem proizvodnje in porabe električne energije čakajo velike spremembe.
Kazalci kažejo, da se raba obnovljivih virov energije od leta 2009 stalno povečuje. Še hitreje se zaradi zmanjšanja rabe energije povečujejo deleži OVE v oskrbi z energijo in v bruto rabi končne energije. Glavna vira OVE sta hidroenergija in lesna biomasa, delež ostalih virov je pa leta 2014 predstavljal 12 odstotkov. Največ je k rasti prispevala hidroenergija, sledita lesna biomasa in tekoča biogoriva. Povečanje deleža obnovljivih virov v oskrbi z energijo pa v končni fazi prispeva k večji zanesljivosti oskrbe z energijo ter k bolj trajnostni oskrbi z energijo.
Še vedno pa je Slovenija pri fosilnih gorivih močno odvisna od uvoza, saj je ta v zadnjih dveh letih znašal 47 odstotkov, kar je šest odstotkov manj kot leta 2000. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija odvisna od uvoza iz Rusije.
Cene vseh energentov so se v obdobju 2008 - 2014 zvišale. Odprtje trga je namreč omogočilo, da se cene električne energije in zemeljskega plina za končnega porabnika določajo na trgu glede na ponudbo in povpraševanje. Vpliv trga na končno ceno električne energije in zemeljskega vpliva je delen, saj na končno ceno energije vplivajo tudi drugi dejavniki in sicer neodvisni regulator, ki določa cene prenosa in distribucije, ter država z davčno politiko preko davkov na energijo.
Iz kazalcev je razvidno tudi, da se povečujejo tako okolju prijazne subvencije kot tudi okolju škodljive subvencije. Subvencije za okolju najbolj škodljivo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv ter rabe fosilnih goriv so v letu 2014 predstavljale 37 odstotkov vseh pomoči v energetiki, medtem, ko je ta delež leta 2005 znašal kar 74 odstotkov. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije, soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek, saj je bilo leta 2014 63 odstotkov vseh spodbud dodeljenih za ukrepe učinkovite rabe energije, soproizvodnjo in obnovljive vire energije, še ugotavlja ARSO.