Letošnjega oktobra je Mateja Rozman na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, na magistrskem študijskem programu Management znanja pod mentorstvom prof. dr. Nade Trunk Širca zagovarjala magistrsko nalogo na temo Načrtovanje šolskih in obšolskih obveznosti z vidika upravljanja časa: študija primera – osnovna šola, in si prislužila oceno odlično (10). Z ugotovitvami, do katerih se je dokopala, spodbuja tudi odrasle k pomenu upravljanja časa doma in v službi, saj se lahko preslikajo v delovno okolje. Zato so zanimive tudi za naše, energetsko okolje.
Mateja Rozman ima za sabo 22 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, kot tudi na področju izobraževanja, kjer je več let delala ob delu kot online mentorica študentom ob študiju na daljavo v poslovnih programih na DOBI v Mariboru. Tako se je že leta 2003 srečala s študijem na daljavo, ko je sama študirala ob delu; s tem je tudi pridobila na samodisciplini in samoiniciativnosti. Zadnja tri leta in pol je zaposlena na ECE kot skrbnica ključnih strank, kjer skrbi za portfelj poslovnih partnerjev in poleg storitev na področju dobave električne energije, zemeljskega plina in drugih energetskih rešitev išče možnosti za optimiziranje dela ki jih nato preizkušajo v praksi.
Kot je povedala, je v ECE prišla z izkušnjami s področja prodaje energentov, saj je bila pred tem 14 let zaposlena na Petrolu; prvih sedem let v poslovni enoti Petrola v zaokroženem gospodarskem območju Železarne Štore, zadnjih sedem let pa v Ljubljani. Ker prihaja iz Šentjurja, ji je zaposlitev pri ECE v Celju predstavljala prihranek časa in nov izziv ter možnost dodatnega izobraževanja.
V vaši magistrski nalogi obravnavate uspešnost osnovnošolskih otrok z vidika organiziranosti in obvladovanja časa. Nam lahko zaupate, kako ste prišli do te teme?
Za upravljanje časa sem se odločila na enem od predavanj na to temo pri prof. dr. Nadi Trunk Širca, ko se mi je utrnila misel, da lahko svoje izkušnje in znanje s poslovnega področja povežem in vplivam na uspešnost drugih. Sprva sem pomislila na izvedbo raziskave v svojem delovnem okolju, vendar sem začutila, da bom naredila več koristi za družbo nasploh, če se bom posvetila otrokom (posredno tudi staršem in učiteljem). Sem pa delo posvetila sinu Svitu, ki je bil kot prvi povod za to raziskavo; združila sem koristno s prijetnim.
Do kakšnih problemov je prihajalo, ko so otroci delali od doma?
Ker sem metodologijo z učenci/starši/učitelji izvedla že pred razglasitvijo pandemije (jan. in febr. 2020), tega podatka nimam. Intervju z ravnateljem sem izvedla v mesecu maju, ko v šolah ni več vladal »urejeni kaos«. Ravnatelj je poudaril pomen kompetentnosti uporabnikov računalniške opreme, je pa dodal, da so učenci postali v času šole od doma samostojnejši (sicer eni bolj, drugi manj odzivni).
Ali lahko strnete do kakšnih ugotovitev ste prišli v nalogi? Kako najbolje vzpostaviti red in disciplino?
Raziskovala sem koliko in kako izrabijo otroci čas za šolske obveznosti, obšolske dejavnosti, prosti čas, hišna opravila in kakšne so njihove spalne navade. Ugotovila sem, da 96 % učencev obiskuje obšolske obveznosti, za kar polovica porabi več kot pet ur na teden. Šolskim obveznostim doma posvetijo vsak dan eno uro, čas učenja pa se jim večkrat podaljša, ker pri pouku niso zbrani. Sicer spijo po osem ur in v šolo prihajajo naspani. Nezbranost pa pripisujejo pasivnim oblikam poučevanja. Domačim opravilom namenijo pol ure na dan. Za IKT (informacijsko-komunikacijsko tehnologijo) porabijo vsak dan eno uro osmošolci in 20 minut petošolci; iskala sem razlike med učenci 5. in 8. razredov. Čas šolanja/dela od doma je bil čas, ko s(m)o morali vsi doma vzpostaviti nek red in disciplino.
Ker sem eno leto (od jan. do dec. 2019; vsak dan) sistematično spremljala svojega otroka (tudi v okviru raziskovalnih metod), je otrok vzpostavil red, ko se je navadil pospravljati sobo, in si razporejati gradivo po predmetih (po pouku doma). Hkrati pa je usvajal disciplino, da se med učenjem ni pustil motiti in da dela ni prelagal na naslednji dan. Vse to sem od otroka zahtevala vsak dan, več dni, da mu je prišlo v navado. Pri tem nisem popuščala. Se pravi, da moramo starši otrokom pojasniti in pokazati kaj sta red in disciplina, zahtevati ter vztrajati, hkrati pa jim biti tudi zgled. Vse to lahko v družini postane igra, če imamo malce domišljije.
Ali vaš sin upošteva nasvete, ki ste mu jih dali?
Sistematično spremljanje se je res izkazalo kot uspešno, saj otrok dela doma samostojno in odgovorno. Prvi teden šolanja na daljavo (spomladi) je potreboval le pomoč pri uporabi učnih orodij v e-obliki, aktivnosti pa izvaja od doma samostojno. Vsak dan dela po urniku in sproti po urah pošilja učiteljem naloge. Navadil se je, da najprej opravi vse obveznosti za šolo, vadi tudi klarinet in potem brezskrbno uživa prosti čas ter pomaga pri domačih opravilih.
Katerih pet korakov je pomembnih?
Bom korake s plakata interpretirala tako, da bo vsebina veljala tudi za poslovno okolje:
1. Red omogoča obvladovanje prostora (urejenost delovnega prostora in dokumentov, redno prezračevanje).
2. Disciplina omogoča ovrednotenje časa (se ne pustiti motiti in delo ne prelagati na drugič).
3. Načrt omogoča popoln izkoristek dneva (načrtovati aktivnosti).
4. Podpora povečuje samostojnost (pri delu biti čim bolj samostojen in samoiniciativen, pomoč poiskati, če je res potrebna – sicer ne motiti drugih pri delu).
5. Kontrola omogoča, da je posameznik ponosen sam nase (preverjati realizacijo vseh aktivnosti po zastavljenem načrtu).
- Pridobljene veščine omogočajo zadovoljstvo posameznika, saj se počuti koristen.
Vzpostavili ste svojo spletno stran. Kako še ste svoje ugotovitve objavili za splošno javnost?
Ker so »nasveti za uspešno delo od doma« v obliki plakata postali odmevni »čez noč« po vsej Sloveniji, angleška različica pa je v enem dnevu zaokrožila dejansko ves svet in se začela prevajati v različne tuje jezike (28) sem takoj pomislila, da potrebujem spletno stran, kjer bodo nameščeni vsi plakati in se tako delili naprej. Pri tem mi je takoj priskočil na pomoč brat Gregor Krajnc, saj se z izdelavo spletnih strani ukvarja tudi profesionalno. Mentorica, ki je pri nastajanju plakata in drugih aktivnostih tudi pomagala je takoj dala idejo za ime in tako smo dobili »ForYou.si«
Nato sem dobila idejo, da izdelamo video, ki ga lahko pripoveduje moj sin (žal nista kvalitetna zvok in slika, smo se še učili). Nato smo izdelali še video v angleščini s pripovedovalko in video tolmačen v slovenski znakovni jezik za gluhe. Nastala je tudi pesem Dober občutek, ki je lahko sedaj himna vsakega uspešnega učenca.
Plakat sem sprva poslala ravnatelju OŠ Franja Malgaja Šentjur, saj je zanj že vedel ob nastajanju. Njegovo pozitivno mnenje je bil prvi znak, da moram plakat še kam poslati, zato sem ga poslala na nekaj lokalnih šol, pohvalili so ga mnogi strokovnjaki (tudi po svetu), zato sem si ga dovolila po priporočilih poslati na MIZŠ, Varuhu človekovih pravic, Zagovorniku načela enakosti in drugim, ki so ga delili na svoji fb in/ali spletni strani.
Novico so objavili tudi na Eurydice Slovenija in raznih spletnih časopisih in drugih portalih, pojavil se je tudi v Glasilu Ljubljana. RTV Slovenija je povabila sina, da predstavi nasvete v praksi, kar so v obliki videa objavili v oddaji Infodrom.
Moram omeniti, da je poleg vsebine zelo pomemben design, ki mora biti na prvi pogled takoj všečen; zato gre zasluga moji prijateljici Ani Hotko. Vse to pa sem zmogla v tako kratkem času le s pomočjo drugih in s koriščenjem letnega dopusta.
Ali so ugotovitve, do katerih ste prišli v zvezi z otroki, primerne tudi za odrasle?
Da. Z ugotovitvami predvsem spodbujam odrasle k pomenu upravljanja časa doma in v službi. Teh pet preprostih korakov pa se lahko preslika tudi v delovno okolje, le da smo doma mi »šefi«, v službi pa smo »kot otroci doma«, ki se ravnamo po zastavljenem načrtu s strani vodstva, da dosežemo cilj podjetja.
Bi lahko to kako prišlo prav tudi v vaši družbi?
Ugotovitve omogočajo vzpostavljanje veščin v domačem okolju, kjer naj bi se zaposleni odpočili in prišli drugi dan v službo polni energije. To bi prišlo prav vsem zaposlenim v katerikoli družbi.
Kakšno metodologijo ste uporabili?
Izbrala sem več raziskovalnih metod: sistematično spremljanje enega učenca, tri ankete (učenci/starši/učitelji) dve fokusni skupini (starši/učitelji) in intervju (ravnatelj).
Kako ste prišli do varuha človekovih pravic, ki je podprl projekt?
Osebi za sodelovanje z mediji pri Varuhu sem poslala opis aktivnosti na projektu in prošnjo, da nasvete delijo preko svojih kanalov. Želela sem, da pridejo nasveti v roke čim večjemu številu staršev/otrok. Naslednji dan sem prejela prijazen odgovor s pohvalo za požrtvovalno delo in priznanjem – uradnim Pismom podpore Varuha človekovih pravic. Zelo sem hvaležna za to gesto, saj daje vsebini (aktivnostim) dodatno težo.
Kako so nalogo sprejeli v ECE?
Že sproti je kolege zanimalo kaj vse sem ugotovila, nekateri so določene prijeme, ki sem jih izvajala sama pri otroku preizkusili tudi pri svojih otrocih doma. Plakat smo delili na Facebook strani ECE, v načrtu je tudi krajša delavnica na to temo.
Koliko v ECE delate od doma? Ali vas vodstvo na kak način nadzira?
Delo smo organizirali tako, da ga večina opravlja od doma. Vsi se zavedamo svoje odgovornosti, tako da praktično ni razlike med delom od doma in v pisarni. Video konference so postale dnevna rutina, delo pa poteka nemoteno, brez tehničnih težav in organizirano.